RIC podatkov ne izroči, novih lestvic uspešnosti šol (še) ne bo

Leta 2011 so raziskovalci s fakultete Alma Mater Europaea od Državnega izpitnega centra (RIC) želeli pridobiti podatke o uspešnosti slovenskih osnovnih in srednjih šol na nacionalnih preverjanjih znanja in na maturi. Želeli so podatke o srednjih vrednostih ocen na nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) in na maturi.

RIC je takrat dejal, da te podatke sicer imajo, a so tajni. Informacijski pooblaščenec je RIC nato naložil, da mora podatke izročiti, kar je po tožbi RIC potrdilo tudi upravno sodišče.

Na podlagi izročenih podatkov sta bili sestavljeni lestvici najuspešnejših slovenskih osnovnih in srednjih šol.

Celotna lestvica osnovnih šol je dostopna tukaj.

Lestvica stotih najuspešnejših osnovnih šol je bila narejena na podlagi NPZ, lestvica najuspešnejših slovenskih gimnazij in drugih srednjih šol pa na podlagi rezultatov mature. Ob tem so avtorji lestvice poudarili, da sta oba seznama šol odraz uspešnosti šol na NPZ in maturi, kar ni nujno tudi odraz kakovosti šol. Šola, ki je najuspešnejša na NPZ ali na maturi, torej ni nujno tudi najboljša osnovna šola oziroma gimnazija.

Celotna lestvica srednjih šol je dostopna tukaj.

Upravno sodišče tokrat odločilo drugače kot v prejšnjih letih Ko je raziskovalna ekipa od RIC poskušala pridobiti iste podatke v naslednjih letih, se je zapletlo, ker naj bi RIC podatke hranil le v elektronski obliki, ne na papirju, tiskanje pa naj bi pomenilo ustvarjanje novega dokumenta in bi vzelo preveč časa. Z dvema odločbama je upravno sodišče po dveh letih odločilo v nasprotju s svojimi predhodnimi odločbami. Zadevi je v odločanje vrnilo uradu informacijskega pooblaščenca, da ugotovi, ali se dokument da ustvariti hitro. V uradu napovedujejo, da bodo vztrajali, naj RIC podatke izroči.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pojasnjuje, da se spor z RIC vleče že več let oziroma se ponavlja. Vrti se okoli vprašanja, ali zahtevani dokument že obstaja ali pa ga je šele treba ustvariti. Da dokument obstaja, se šteje tudi, če se ga da preprosto in hitro pridobiti, pojasnjuje Prelesnikova. Prav glede tega pa imata informacijska pooblaščenka in RIC različne poglede.

Ob zadnjem preverjanju urada informacijskega pooblaščenca, koliko časa traja pridobivanje zahtevanih podatkov, je RIC navedel, da podatkov ni posredoval, ker prosilec ni natančno določil, katere srednje vrednosti želi, čeprav je prosilec vedno zahteval iste vrste podatkov in iste srednje vrednosti.

Zakaj RIC sploh zbira podatke? "Vsako leto je zgodba enaka. RIC teh podatkov pač noče izročiti," pravi Prelesnikova in se sprašuje, zakaj jih torej sploh zbira, če država lestvic uspešnosti po zakonu ne sme izdelovati, zasebniki pa jih ne morejo, saj ne morejo dostopati do podatkov.

"Zakonodaja o dostopnosti javnih informacij je jasna in dobra. Informacijski pooblaščenec dela hitro in dobro," poudarja Jurij Toplak, vodja raziskovalne skupine, ki je lestvice pripravila. "Direktor RIC Darko Zupanc pa, čeprav je uradno javni uslužbenec, ni v službi javnosti, ampak za uveljavitev svojega prepričanja, po katerem podatki o šolah ne bi smeli biti javni, porablja ogromno državnega denarja in državljanom s skrivanjem javnih podatkov krši ustavne pravice, " je prepričan Toplak. "Vsak ima lahko svoja prepričanja, a kot javni uslužbenec bi jih gospod Zupanc moral pustiti doma, v službi pa bi moral spoštovati zakon. Bojim se, da je s tem storil kaznivo dejanje nevestnega dela javnega uslužbenca, saj zavestno krši zakon, s tem pa povzroča hujšo kršitev pravic drugim."

RIC: Zupanc dela v skladu z zakoni in sodnimi odločbami V RIC poudarjajo, da sta informacijski pooblaščenec in s tem tudi Jurij Toplak zadnje sodne spore izgubila. "Če bi prosilcu posredovali zahtevane podatke, bi RIC ravnal v nasprotju s sodbami upravnega sodišča. Že leta se ukvarjamo z vlogami Jurija Toplaka (kot starša, občana), nikoli pa vlog za pridobitev podatkov nismo prejeli od raziskovalcev fakultete Alma Mater Europaea v skladu z zakonom o raziskovalni dejavnosti." Trdijo tudi, da vloge niso bile identične, "zato je trditev, da bi upravno sodišče moralo odločati enako kot v prvih odločbah, zavajanje javnosti," so prepričani.

RIC zagotavlja, da Toplakovi očitku Zupancu niso upravičeni, saj ta spoštuje zakone in odločbe upravnega sodišča. "Da Jurij Toplak v še odprtih sodnih postopkih, v katere je neposredno vpleten, v javnosti poskuša diskreditirati nasprotno stran in nastopa kot večvredna stranka, za pravnike in pravno prakso kot univerzitetni učitelj prava v Sloveniji predstavlja slab zgled. Še posebej pa preskok iz strokovne na osebno raven izkazuje njegovo šibkost pri argumentih in je to tudi človeško nedostojno.

Medtem ko slovenski starši še čakajo na rezultate o šolah 2012, so starši v Ugandi dobili podatke za 2015. pic.twitter.com/2vE6ofDM9p

— Jurij Toplak (@JurijToplak) January 13, 2016

Kdo lahko razvršča šole? Upravno sodišče je v zadnji, januarski odločbi navajalo zakon o osnovnih šolah (enako predpisuje zakon o maturi) in zapisalo tudi, da je "dolžnost vsakogar, ki s podatki in analizami o dosežkih NPZ razpolaga, da jih ne uporablja za razvrščanje šol". Prelesnikova se z razlago sodišča ne strinja in pravi, da prepoved razvrščanja šol iz navedenih zakonov velja za državo, zasebniki pa take lestvice lahko izdelujejo.