Revščina med mladimi v Sloveniji je sorazmerno nizka

Med starimi od 20 do 34 let je stopnja tveganja revščine lani znašala 10,2 odstotka, in sicer za moške 9,3 odstotka, za ženske pa je bila nekoliko višja in je znašala 11,1 odstotka. V Sloveniji je leta 2011 pod pragom tveganja revščine sicer živelo 13,6 odstotka ljudi.

Leta 2010 je dve tretjini mladih v starosti od 18 do 34 let živelo z vsaj enim od staršev Glavni razlog za relativno nizko stopnjo tveganja revščine med mladimi je, da se pozno odselijo od doma, so povedali na novinarski konferenci statističnega urada. Leta 2010 je tako približno dve tretjini mladih v starosti od 18 do 34 let živelo z vsaj enim od staršev, medtem ko je evropsko povprečje znašalo nekoliko manj kot 50 odstotkov.

Največ mladih doma živi na Slovaškem, najmanj na Danskem Najmanjši odstotek mladih, ki so živeli s starši, so sicer zabeležili na Danskem, kjer je bilo takšnih 17,7 odstotka. Največ takšnih pa je bilo na Slovaškem, in sicer 71,4 odstotka.

Tudi če se mladi v Sloveniji odselijo od doma, so velikokrat odvisni od staršev. Med mladimi, katerih najstarejši član gospodinjstva je leta 2010 sodil v starostno skupino od 18 do 34 let, je bilo namreč skoraj 45 odstotkov tako imenovanih uporabnikov, kar pomeni, da niso bili lastniki, za uporabo stanovanja pa hkrati niso plačevali najemnine. Največkrat je šlo za stanovanja v dvostanovanjski hiši, ki si jo delijo s starši. Lastniško ali najemniško stanovanje si mladi težko privoščijo

Mladi si s prihodki, ki jih v povprečju prejemajo, lastniško ali najemniško stanovanje težko privoščijo, opozarjajo na statističnem uradu. Mesečna neto plača, ki so jo leta 2011 prejemali mladi, je znašala 830 evrov. Istega leta je 5621 mladih prejemalo denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, bilo pa je tudi 25.491 prejemnikov štipendij. Številni mladi pa prejemajo denarno socialno pomoč – leta 2010 je bilo takšnih 40.276.