Torek, 25. 7. 2017, 14.05
6 let, 7 mesecev
Referendum o drugem tiru na Evropsko sodišče za človekove pravice
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2
6
Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič se bo, potem ko je ustavno sodišče zavrnilo in zavrglo njegovi pobudi za oceno ustavnosti glede postopka zbiranja podpisov in datuma referenduma, obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Upa, da bo ESČP "še pred izvedbo referenduma dalo lekcijo našim sedmim ustavnim sodnikom".
"Besede demokracija pri nas še nismo začeli izvajati. Abstraktno jo imamo napisano, se pa ne izvaja," je današnjo novinarsko konferenco v Ljubljani začel Vili Kovačič. Meni, da je sodstvo v Sloveniji na strani "oligarhov, ki si s štiriletnim mandatom dovolijo vse".
Kovačič ni dobil nobenega odgovora
Kovačič je na ustavno sodišče v zvezi z referendumom o drugem tiru železniške proge Divača-Koper podal dve pobudi za oceno ustavnosti. Prva je bila, kot je pojasnil, povezana s kršenjem enakih možnosti za sodelovanje pri zbiranju referendumskih podpisov. Prepričan je, da je bila Sindikatu vojakov Slovenije (SVS) z dopisom obrambnega ministrstva kršena pravica do sodelovanja pri njihovem zbiranju.
"Pričakujem, da bo evropsko sodišče dalo lekcijo sedmim sodnikom," je poudaril Vili Kovačič.
Pobudo so ustavni sodniki zavrnili, s sklepom na to pritožbo pa Kovačič ni dobil nobenega odgovora. "Preprosto so zadevo preskočili tako, da so rekli, da smo bili uspešni pri zbiranju podpisov in da zadeva ni več potrebna ustavnopravne presoje," je bil do sklepa sodišča kritičen pobudnik in dodal, da bi morali sodniki sprejeti načelno stališče do tega, da ima del prebivalstva omejeno pravico do sodelovanja.
"Neodgovor" ustavnih sodnikov še naprej dopušča neenake možnosti
"Seveda SVS ni bil pomemben samo zaradi svoje številčnosti, ampak tudi zaradi vpliva na javni sektor, ki je velik," je še pojasnil. Meni, da "neodgovor" ustavnih sodnikov še naprej dopušča neenake možnosti, tudi glede sodelovanja v referendumski kampanji, ki šele prihaja.
Predsednik koordinacije neparlamentarnih strank in list Andrej Magajna je bil medtem kritičen do medijske politike pri pokrivanju referendumske kampanje. "Kaj pomagajo vsi podpisi, če imamo opravka z mediji, ki niso dolžni postaviti pravila, niti niso dolžni spoštovati načelo enakosti in enakopravnosti," je dejal.
Druga pobuda za presojo ustavnosti se je nanašala na datum referenduma. "Na ustavnem sodišču priznavajo, da je del kampanje okrnjen, ampak za njih to ni pomembno," je dejal. Poudaril je, da je sedem od devetih sodnikov menilo, da kampanja ni prizadeta, čeprav priznavajo, da je okrnjena. To se mu zdi kontradiktorno.
Babič trdi še, da je že samo dejstvo, da se referendumski podpisi zbirajo na upravnih enotah, neustavno. Poleg pritožbe na ESČP napoveduje, da bo o primeru obvestil Odbor za človekove pravice OZN, saj gre po njegovih besedah tudi za bistvene kršitve Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah.
6