Rdeča zvezda in Titova cesta

Zgodba ni črno-bela. Proces osamosvajanja je na eni strani pomenil prekinitev vezi s Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ), na drugi pa je Slovenija suverenost črpala tudi iz dejstva, da je imela v Jugoslaviji visoko stopnjo avtonomije. To dvojnost najbolje ilustrira temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti, ki jo je kot temelj državnosti sprejela takratna slovenska skupščina 25. junija 1991.

Slovenija kot država že pred letom 1990 V listini je tako med drugim zapisano, da je Slovenija samostojna in neodvisna država in da zanjo ustava SFRJ preneha veljati. Sklicuje pa se tudi na dejstvo, da je bila Slovenija "država že po doslej veljavni ustavni ureditvi in je le del svojih suverenih pravic uresničevala v SFRJ".

Amandma k socialistični ustavi vpeljal zastavo brez rdeče zvezde O državnih simbolih temeljna ustavna listina ne govori, zanimivo pa je, da je sedanjo zastavo dan pred sprejetjem listine, torej 24. junija 1991, določila takratna slovenska skupščina s sprejetjem amandmaja k ustavi iz leta 1974. O zastavi govorita tudi ustava, ki je bila sprejeta decembra 1991, in zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi, ki je bil sprejet leta 1994.

Razprava o nacističnih simbolih sprožila protikomunistični refleks V javnosti, tudi evropski, so bile v preteklih letih sicer večkrat polemike o prepovedi komunističnih simbolov. Na ravni EU o tem doslej niso dosegli soglasja. Razpravo je denimo leta 2005 sprožil takratni evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini, potem ko se je EU načelno odločila za razpravo o prepovedi nacističnih simbolov. Frattini je izrazil pripravljenost za razpravo o prepovedi komunističnih simbolov v EU, k čemur je pozvala skupina konservativnih poslancev iz novih članic povezave v Evropskem parlamentu.

Rdeče zvezde na Titovi cesti Rdeče zvezde na zastavah borcev do letošnje proslave državnosti niso bile problematične, niti v času prejšnje Janševe vlade. Očitno se je sprememba zgodila zaradi odločitve ustavnega sodišča, ki je poimenovanje ene od ulic v Ljubljani po Josipu Brozu Titu razglasilo za neustavno. Tako se je denimo Slovenska demokratska mladina, podmladek največje vladne stranke SDS, sklicevala prav na to odločbo ustavnega sodišča. Je rdeče zvezde na borčevskih zastavah in poimenovanje ceste po Titu mogoče povezati?

Tito kot simbol totalitarizma Ustavno sodišče je oktobra lani presodilo, da dejstvo, da je bil Josip Broz Tito dosmrtni predsednik nekdanje SFRJ, pomeni, da prav njegovo ime kar najbolj simbolizira nekdanji totalitarni režim. Zato je ponovna uvedba ulice, poimenovane po Josipu Brozu Titu kot simbolu jugoslovanskega komunističnega režima, "mogoče objektivno razumeti kot priznanje nekdanjemu nedemokratičnemu režimu".

Titove ceste kot del zgodovine Hkrati je sodišče poudarilo, da ne gre za poimenovanje ulice, ki bi se ohranilo še iz prejšnje ureditve in bi bilo danes le del zgodovine. "Izpodbijani Odlok je bil sprejet leta 2009, osemnajst let po osamosvojitvi Slovenije in vzpostavitvi ustavnega reda, ki temelji na ustavnih vrednotah, nasprotnih vrednotam režima pred osamosvojitvijo. Takšna nova poimenovanja v današnjem prostoru in času nimajo več svojega mesta, ker so v nasprotju z načelom spoštovanja človekovega dostojanstva, ki sodi v samo jedro ustavne ureditve Republike Slovenije."

Zanimivo je, kako je odločbo komentiral predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, ko sta se pojavili vprašanji, ali so sporna tudi poimenovanja pred letom 1991 in ali je ustavno sodišče z odločitvijo razvrednotilo partizanstvo.

Novi simboli starih časov "Mislim, da je ustavno sodišče dovolj jasno povedalo, da je protiustavno novo poimenovanje po simbolih preteklih totalitarnih časov. S tem smo hoteli tudi povedati, da ne presojamo tistega, kar je, tistih spomenikov, tistih poimenovanj, ki so tu. Ostali so po letu 1991, in kar se mene tiče, naj ostanejo še naprej. Ustavno sodišče ni presojalo zgodovine in je tudi v prihodnje ne bo presojalo," je Petrič dejal za TV-Slovenija.

Partizani nimajo nič s tem Glede razvrednotenja partizanstva pa je Petrič dejal, da je bil odpor proti tujemu zavojevalcu vedno častno dejanje in da ustavna odločbe ne govori o partizanih, ampak o totalitarnem režimu po drugi svetovni vojni. "Partizani so storili to častno dejanje. Bojevali so se za obstoj slovenskega naroda; moj oče med njimi. Vsa čast jim gre."

Tudi rdeča zvezda na ustavnem sodišču? Morda bo moralo ustavno sodišče vendarle presojati tudi o zgodovini in bodo imeli prav tisti, ki so opozarjali, da je ustavno sodišče z odločitvijo o Titovi cesti odprlo Pandorino skrinjico razprav o preteklosti. Glede na letošnje polemike o tem, ali borčevske zastave z rdečo zvezdo spadajo na državno proslavo, bo mora kdo nekoč o tem sprožil tudi ustavni spor.