Petek, 15. 1. 2016, 15.05
7 let, 1 mesec
Razvojni spopad Oreškovića in Cerarja (infografika)
Tako Slovenija kot Hrvaška še vedno iščeta izhod iz krize. Mladi izobraženci zapuščajo državo, prav tako kot Slovenija se tudi naša južna soseda ukvarja s pomanjkanjem tujih investicij in stopnjo brezposelnosti, ki presega deset odstotnih točk. Poglejmo, kaj novi hrvaški vladi svetuje nekdanji minister in poslovnež Davor Štern, predloge je objavil Jutarnji list, in katere ukrepe bi po prepričanju ekonomista Anžeta Burgerja morala izvesti vlada Mira Cerarja.
Davor Štern je nekdanji hrvaški gospodarski minister in poslovnež, ki je več kot 15 let deloval v drugi največji ruski naftni družbi TNK. Na mandatarja za sestavo nove hrvaške vlade, poslovneža Tihomirja Oreškovića je naslovil nekaj reformnih točk, ki so po njegovem prepričanju nujne, da Hrvaška pokaže ves svoj potencial.
Anže Burger je ekonomist, predavatelj na fakulteti za družbene vede. Kritičen je do vmešavanja vlade v gospodarstvo, je podpornik privatizacije, bil pa je tudi svetovalec v kabinetu za finance Janeza Šušteršiča.
Po mnenju Mateja Lahovnika, gospodarskega ministra v času Pahorjeve vlade, aktualna oblast ni izvedla nobenih konkretnejših ukrepov, s katerimi bi zagotovila hitrejše okrevanje gospodarstva. Gospodarska last, ki jo beleži Slovenija, je po njegovem prepričanju zasluga izvoznikov in ne posledica ukrepov ekonomske politike. "Največji problem je, da na ravni vlade ni usklajenih nobenih resnejših horizontalnih ukrepov, s katerimi bi izboljšali poslovno okolje. Vlada bi naredila že veliko, če bi se držala obljub, da ne bo uvajala dodatnih obremenitev gospodarstva," doda nekdanji minister.
Napovedan bencinski cent, s katerim bi država pokrpala luknjaste ceste, je za Lahovnika tipičen primer škodljivega in nelogičnega ukrepa, ki bo še dodatno znižal razpoložljive dohodke gospodinjstev in obremenil podjetja. Sicer je pa pohvalil odločitev vlade, da opusti načrtovane ukinitve investicijskih olajšav za podjetja.
Opozarja tudi, da država zamuja s pripravo ukrepov za črpanje evropskih sredstev iz nove evropske finančne perspektive, zato ustrezni projekti, s katerimi bi spodbudili gospodarsko rasti, stojijo. "Namesto da bi vlada razbremenila podjetja, se raje odloča za dodatne obremenitve, hkrati pa ne zmanjša za javne finance škodljivih neposrednih subvencij gospodarstvu, ki povzročajo tržne distorzije in ne dajejo ustreznih rezultatov, kar je ugotovilo tudi Računsko sodišče."