Četrtek, 10. 8. 2017, 9.00
7 let, 1 mesec
Razkrita vsebina ovadbe zoper Jankovića: kaj naj bi v zameno za zaposlitev zahteval od farmacevtke?
Portal Podcrto.si razkriva vsebino ovadbe Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića, v kateri mu očitajo, da je v zameno za spolne odnose farmacevtki uredil zaposlitev za nedoločen čas v Lekarni Ljubljana. Eden ključnih dokazov so prisluhi Jankoviću, ki pa jih zdaj zaradi domnevne napake tožilstva sodišče želi izločiti.
Ovadba po poročanju portala Podcrto.si navaja, da naj bi Zoran Janković od neimenovane farmacevtke julija 2014 zahteval in tudi dvakrat sprejel spolni odnos. V zameno je pri direktorju občinskega zavoda Lekarna Ljubljana Marjanu Sedeju posredoval za ureditev zaposlitve za nedoločen čas.
Farmacevtka naj bi župana sama kontaktirala v začetku julija 2014, saj je za najem stanovanjskega posojila potrebovala zaposlitev za nedoločen čas. Stik naj bi vzpostavila prek SMS-sporočila, temu sta sledila županov klic in še isti večer sestanek v njegovi pisarni. Tam naj bi ji Janković obljubil pomoč, v zameno pa zahteval spolni odnos. To naj bi se kasneje zgodilo še enkrat.
"Če pridejo prisluhi v javnost, bo to dokaz politikantstva NPU"
Janković ves čas, odkar so v javnost prišle prve podrobnosti vsebine ovadbe, trdi, da ni kriv. Pred tedni je dejal, da ne bo presenečen, če se bodo prirejeni prisluhi ali njihovi deli nenadoma znašli v javnosti. To bo namreč po njegovih besedah še en dokaz, da nekaterih na NPU in tožilstvu ne zanimata resnica in pravica, temveč le politikantstvo.
Danes je ponovil, da zavrača "vse neutemeljene obtožbe, ki so nastale na podlagi izmišljenih in neupravičenih podtikanj". Kot pravi, nikoli ni sprejel nobene podkupnine, niti kogarkoli za karkoli izsiljeval. Njegovo izjavo v celoti objavljamo v spodnjem okvirju.
Tudi prvega moža Lekarne Ljubljana Sedeja, pri katerem naj bi Janković posredoval za zaposlitev farmacevtke, smo prosili za komentar. Odgovor čakamo.
Zastopnik farmacevtke se postopkom tožilstva čudi
Zastopnik farmacevtke Miha Kozinc se postopkom tožilstva, ki je mediju posredovalo ovadbe, čudi. Opozoril je, da preiskava ni javna in tako javnost ni obveščena, kdaj so zaslišanja, kje so in kateri preiskovalni sodnik sodeluje, kot tudi niso javni prisluhi.
Tako so prisluhi enostranski akt in še niso bili preverjeni na sodišču. "Nihče ni ocenjeval, ali so to avtentični prisluhi, v katerih dejansko govorita omenjeni osebi. Nihče ni preveril, kdaj so prisluhi nastali, kako in v kakšnem kontekstu. Do tega lahko pride na glavni obravnavi, ki pa je javna," je dejal.
Ob tem se mu zdi še bolj nerodno objavljanje ovadbe zato, ker so prisluhi v fazi pritožbe in bo drugostopenjsko sodišče odločalo, ali so sploh veljavni dokazi.
"Precej neobičajno in zaskrbljujoče je, če bodo to počeli sedaj v vseh postopkih," je dejal Kozinc in opozoril na poseg v zasebnost. "Ne vem, kaj je tožilstvo vodilo do tega, razen če mislijo, da se jim res tako slabo piše," se sprašuje odvetnik.
Kot je dejal, resno razmišlja o ukrepih proti tožilstvu in tožilki. Tako ne izključuje kazenskih ovadb, tožb in tudi drugih pravnih postopkov. Omenil je tudi možnost predloga za nadzor nad delom tožilke. (STA)Preberite še:
Pritožba tožilke Žgajnarjeve vložena, Janković piše odgovor
Bodo prisluhi izločeni?
Ključni dokaz v zadevi so prisluhi Jankoviću, ki jih je v tistem obdobju NPU izvajal zaradi ovadbe nekdanjega lastnika CPL Ranka Mimovića, ki je Jankoviću očital jemanje podkupnine.
Kot smo že poročali, pa je sodišče prejšnji mesec, ker naj bi tožilka Blanka Žgajnar zamudila dvoletni rok za vložitev zahteve za sodno preiskavo, zahtevalo izločitev prisluhov. Tožilstvo se je pritožilo, Janković bo odgovoril na pritožbo, sodišče pa naj bi o usodi dokaznega gradiva odločilo po koncu sodnih počitnic.
Organom pregona med dokazi ostane še pričanje farmacevtke.
Žgajnarjeva poudarja, da je tožilstvo posredovalo kazenske ovadbe proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću skladno z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. Ko je v zadevi vložena zahteva za preiskavo, imajo vsi osumljenci dostop do vseh teh dokumentov, zato po njenem mnenju razkritje ne škoduje interesom kazenskega postopka, poroča STA.
Janković: Naj se zagovarjam na sodišču ali v javnosti?
Danes je spletni portal Pod črto objavil pet prispevkov o odprtih postopkih, ki jih imam na tožilstvu in sodišču. Vsi potekajo na podlagi vloženih zahtev tožilke Blanke Žgajner za preiskavo. Portal naj bi podatke, ki jih navaja v svojih zapisih, črpal iz kazenskih ovadb pridobljenih od tožilstva, na podlagi podane zahteve za pridobitev informacije javnega značaja.
Zakon določa, da preiskava ni javni postopek, zato se sprašujem, ali je mogoče tožilka ugotovila, da njene neutemeljene obtožbe nimajo realnih možnosti, da bi uspele na sodišču (do sedaj je devet sodb rešenih v mojo koristi, od tega sedem pravnomočnih in dve na prvi stopnji, na kateri je tožilka vložila ugovor), ter poskuša z mano dokončno obračunati preko javnosti in medijev namesto na sodišču. Da bi namreč tožilstvo lahko predložilo takšne informacije kot informacije javnega značaja, bi te skladno z zakonom (ZDIJZ) morale biti takšne, da po vsebini ne bi škodovale izvedbi kazenskega postopka. Temu je po mojem mnenju lahko zadoščeno le, če je povsem jasno, da so zoper mene sproženi kazenski postopki v celoti neutemeljeni in so torej bili podatki predloženi javnosti izključno z namenom moje diskreditacije, ki je bila sicer prej načrtovana v postopku pred sodiščem.
Sprašujem se, kakšen je sedaj odgovor Generalnega državnega tožilca, gospoda Škete, in pravosodnega ministra, gospoda Klemenčiča, glede na to, da ne komentirata postopkov, ki so v teku, razen očitno v mojem primeru, ko sem dobil sklep sodišča glede uničenja prisluhov. Glede na današnje pisanje medijev, pričakujem takojšnje ukrepanje zaradi protipravnega delovanja tožilke, namenjenega očitno zgolj moji javni diskreditaciji, in prevzem objektivne odgovornosti s strani obeh.
Ponovno zavračam vse neutemeljene obtožbe, ki so nastale na podlagi izmišljenih in neupravičenih podtikanj. Nikoli nisem sprejel nobene podkupnine niti kogarkoli izsiljeval za karkoli.
Še vedno verjamem v slovensko sodstvo in sem prepričam, da lahko dosežem pravico na sodišču, nikakor pa ne na ulici oziroma pred sodiščem. V zadnjih petih letih so moje ime večkrat diskreditirali z nepotrebnimi hišnimi preiskavami ob prisotnosti kamer in s sporočilom KPK, ki mi je kršilo osnovne ustavne pravice (v desetih letih in pol mojega županovanje podjetja mojih sinov niso naredila niti enega posla z MOL ali podjetji MOL, pa me je gospod Klemenčič, v funkciji predsednika KPK, osumil tveganja sistemske korupcije). Rad bi slišal, kako lahko pojasni delovanje pisarne svoje žene in celo povišanje prihodkov njene pisarne, v odnosu do države in državnih podjetij v času, ko je bil predsednik KPK in minister (prepričan sem namreč, da je tu možnih veliko več tveganj sistemske korupcije).
Več kot očitno je, da se bližajo volitve, katerih je nekatere strah in preko javnosti kar naprej ponavljajo zadeve, ki so bile v petih letih že neštetokrat povedane. Tokrat so to še podkrepili s predajanjem dokumentov v javnost, v katere so vključili posamezne citate in ustvarili domišljijske zgodbe.
Kje naj se po mnenju tožilke torej zagovarjam – na sodišču ali v javnosti?
Zoran Janković
44