Rado Bohinc brez zadostne podpore za mesto ustavnega sodnika

Za potrditev bi Bohinc potreboval najmanj 46 glasov. Pred glasovanjem so mu sicer podporo napovedovali v koaliciji, kjer so se sklicevali na njegove strokovne reference, medtem ko so mu v opoziciji očitali pretekle politične funkcije. Kandidat bi za svojo izvolitev potreboval glasove večine vseh poslancev, torej najmanj 46. Čeprav so mu pred glasovanjem podporo napovedovali v koalicijskih poslanskih skupinah, kar bi moralo zadoščati za izvolitev, pa so na tajnem glasovanju za potrditev zmanjkali trije poslanski glasovi. Bohinc: Žal mi je za tako politično razklanost DZ Bohincu je "žal, da je politična razklanost DZ tolikšna, da je prišlo do take odločitve". Prav tako obžaluje, da "se je nasedlo nekaterim neresnicam". Takega izida ni pričakoval, saj so mu številni napovedali podporo; "očitno tudi tisti, ki mi je niso dali", je dejal. Bohinc je po glasovanju zanikal številne očitke. Kot pravi, nikdar ni sodeloval v kakšni aktivnosti proti osamosvojitvi Slovenije. Socialdemokratska unija je bila stranka, ki je zagovarjala osamosvojitev Slovenije in ni nasprotovala plebiscitu.

Zavrnil je očitke o ne izvrševanju odločbe ustavnega sodišča glede izbrisanih. Ta problem je, pravi, poskušal rešiti tako, da bi zakon o izbrisanih ustvaril dodatno pravno podlago za izdajo odločb. Zavrnil je trditve glede interpelacije zoper njega v času, ko je bil minister za notranje zadeve. Pri tem se je po njegovem mnenju skušalo "spraviti na dan veliko neresnic, ki so obremenjevale njegovo politično preteklost".

"Nekateri so nasedli govoricam" Bohinc sicer "ne bi špekuliral o tem", ali bi bilo glasovanje drugačno, če bi bilo javno. "Meni so mnogi zatrjevali podporo, očitno tudi tisti, ki mi je danes niso dali," je dejal in še zagotovil, da vnovič zagotovo ne bo kandidiral za ustavnega sodnika. Obžaloval je, ker so po njegovi oceni nekateri "nasedli neresnicam" o njegovi politični opredeljenosti.

V Türkovem uradu odločitev poslancev obžalujejo V uradu predsednika republike obžalujejo odločitev poslancev. Med prijavljenimi je bil Bohinc najboljši kandidat z najustreznejšimi strokovnimi referencami in tudi "na podlagi posvetovanj s poslanskimi skupinami je bilo pričakovati zadostno podporo", pravi generalni sekretar v uradu predsednika Uroš Krek. Kot je poudaril Krek, je bila odločitev poslancev sicer presenečenje, nikakor pa ne pomeni nezaupnice predsedniku republike Danilu Türku. Predsednik je svoje pristojnosti opravil v skladu z zakonom, poslanci pa so na tajnem glasovanju pač odločili vsak po svoji vesti, je dejal Krek.

Predsednik republike Türk, ki je Bohinca izbral med kandidati, prijavljenimi na poziv, mora v 14 dneh postopek ponoviti. Lahko se odloči za ponovni poziv za prijavo kandidatov za ustavnega sodnika, lahko se v dveh tednih odloči za katerega od že prijavljenih kandidatov na prvi poziv ali kot kandidata predlaga nekoga drugega. O tem, katero pot bo ubral, se morajo v uradu še posvetovati, odločitev pa bo znana predvidoma prihodnji teden, napoveduje Krek. Kot pravi, kandidata za omenjeno funkcijo ni lahko dobiti.

Predsednik republike je sicer izbiral med štirimi kandidati: poleg Bohinca so se na prosto mesto ustavnega sodnika prijavili še nekdanji generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič, višji sodnik Damjan Gantar in Marko Novak z Evropske pravne fakultete v Novi Gorici.

Kontič: Koalicija ne deluje tako, kot bi morala V koaliciji so nad odločitvijo poslancev razočarani in presenečeni, saj je bilo ob glasovanju prisotnih dovolj njihovih poslancev. Po mnenju Bojana Kontiča (SD) to kaže, da koalicija ne deluje tako, kot bi morala. Da je koalicija neuglašena, meni tudi opozicija. Vodja poslancev SD Dušan Kumer poudarja, da je bilo poslancev koalicije dovolj in "krivde ne bomo valili na koga drugega". Koalicija je na eni strani pokazala odnos do predsednika države kot predlagatelja in na drugi strani do koalicije kot take. Mi smo povzročitelji tega, kar se je zgodilo," je oster Kumer.

Tudi po besedah Antona Anderliča iz LDS je presenetljivo, da se nekaj javno govori, na tajnem glasovanju pa ravna drugače. LDS je Bohinca podprl, je zagotovil Anderlič. Tudi vodja poslancev Zares Franco Juri je nekoliko presenečen in razočaran nad glasovanjem. Na vprašanje, ali to kaže na neuglašenost koalicije, odgovarja, da je pri marsikaterem vprašanju, o katerem se glasuje tajno, mogoče pričakovati presenečenja.

Poslanec DeSUS Matjaž Zanoškar je bil prepričan, da bo Bohinc potrjen. Tak je bil tudi koalicijski dogovor, vendar je tu "nekdo malo zamočil", je dejal. Po njegovih ocenah gre verjetno za osebne zamere do Bohinca. Po mnenju vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka je odločitev DZ o Bohincu primerna, kaže pa tudi na neuglašenost koalicije. Ta je v državi zato, da stoji za ključnimi odločitvami, ki jih dajo vlada ali predsednik republike, je poudaril.

Žerjav: Prav je, da se je tako izteklo Po mnenju predsednika SLS Radovana Žerjava je prav, da se je tako izteklo, saj potrebujemo na mestih ustavnih sodnikov ljudi, ki niso tako politično kontaminirani, kot je Bohinc. Po njegovih besedah "zna biti", da bi bilo glasovanje drugačno, če bi bilo javno.

Prvak SNS Zmago Jelinčič nad glasovanjem DZ ni presenečen, "saj je perverzno, da za ustavnega sodnika kandidira nekdo, ki je bil proti osamosvojitvi Slovenije", je dejal.