Ponedeljek, 9. 1. 2017, 10.47
7 let, 1 mesec
Ptičja gripa: Kako ravnati, če najdete poginulo ptico
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,30
Potem ko je bil v zadnjih dneh potrjen nov primer ptičje gripe, so v nedeljo na različnih krajih po Sloveniji našli še najmanj tri poginule ptice - na Blejskem jezeru raco, v Ilirski Bistrici čapljo in na Ptujskem jezeru kormorana. Ali gre za virus ptičje gripe, pristojne službe še ugotavljajo.
Po desetih letih, ko je bil v Sloveniji odkrit prvi primer ptičje gripe, virus ponovno kosi med pticami. Prve žrtve so bili labodi na ribnikih na Pragerskem.
Virus zelo nevaren perutnini
Kot so potrdili na nacionalnem veterinarskem inštitutu v Ljubljani, gre za virus podtipa H5N8. Ta je zelo nevaren perutnini in nekoliko manj prostoživečim pticam.
Največje tveganje za prenos bolezni na perutnino in ptice v ujetništvu predstavlja neposreden stik z okuženo živaljo ter z virusi kontaminirano krmo in vodo. Prenos je mogoč tudi z obutvijo, obleko in opremo, ki je prišla v stik z okuženim materialom, kot so poginule ptice in izločki prostoživečih ptic.
Virus H5N8 ljudem ni nevaren, perutnini pa.
Perutnino je treba izolirati
Da bi zmanjšali možnost prenosa bolezni in posledično gospodarsko škodo, so na upravi za varno hrano izdali posebne ukrepe.
Na območjih Maribora, Ptuja, Murske Sobote, Celja in Novega mesta je:
- perutnino in ptice v ujetništvu treba zadrževati v zaprtih prostorih,
- treba preprečevati stike s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi ter
- prepovedano krmiti prostoživeče vodne ptice.
Te ukrepe velja upoštevati tudi drugod po Sloveniji.
H5N8 ljudem ni nevaren
V nasprotju s podtipom H5N1, ki je v Sloveniji izbruhnil pred desetimi leti in ni bil nevaren le za ptice, temveč tudi za ljudi, se s podtipom H5N8 ljudje ne moremo okužiti ali zaradi tega zboleti.
Kot navajajo na nacionalnem inštitutu za javno zdravje, na površini človekovih telesnih celic ni receptorjev, ki bi omogočili vstop virusa vanje in s tem okužbo.
A kljub temu opozarjajo, da je treba upoštevati previdnostne ukrepe:
- Poginulih ptic, ki jih najdemo v naravi, se ne dotikamo z nezaščitenimi rokami.
- Če smo se jih že dotaknili brez zaščite, si roke skrbno umijemo z milom in vodo.
- Dokler si rok ne umijemo, se ne dotikamo obraza, predvsem očesnih veznic, nosne in ustne sluznice.
Pozitivni trije labodi s Pragerskega in en iz Maribora
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je danes objavila dnevno poročilo glede stanja aviarne influence v Sloveniji, iz katerega je razvidno, da so do 6. januarja končali preiskavo 16 najdenih poginulih ptic. Testiranja na okužbo s to boleznijo so bila pozitivna pri štirih labodih. Gre za tri labode s Pragerskega in enega iz Maribora.
Rezultati analiz poginulih rac z ribnika Pivoli medtem kažejo, da vzrok pogina ni okužba z virusom ptičje gripe. Prav tako so bili rezultati negativni pri poginu vrane v Ljubljani, laboda v Razkrižju, goloba v Kranju, race v Občini Hoče - Slivnica, čaplje v Postojni in laboda v občini Straža.
V zadnjih izbruhih ptičje gripe, ki se je v Evropi pojavila lani jeseni, je najbolj na udaru Madžarska.
Lani monitoring opravili pri 3.035 živalih perutnine in pri 92 prostoživečih pticah
Monitoring na aviarno influenco se v Sloveniji izvaja od leta 2004 in ga sofinancira Evropska komisija. Program izvajajo v rejah perutnine in pri prostoživečih pticah na območju celotne Slovenije. Vzorčenje in preiskave izvajajo v okviru vsakoletne odredbe o izvajanju sistematičnega spremljanja zdravstvenega stanja živali, programov izkoreninjenja bolezni živali ter cepljenj živali. Leta 2015 so monitoring opravili pri 3.035 živalih perutnine in pri 92 prostoživečih pticah, že od leta 2010 pa ni bilo pozitivnega testa. Omenjenega leta so odkrili šest okuženih rac mlakaric, leto prej pa celo 12 prostoživečih okuženih ptic.
Najbolj na udaru Madžarska
V zadnjih izbruhih ptičje gripe, ki se je v Evropi pojavila lani jeseni, je najbolj na udaru Madžarska, kjer so morali zaradi ptičje gripe do zdaj usmrtiti več kot 200 tisoč živali perutnine. Do zdaj so pristojne veterinarske službe po Evropi zaznale 446 izbruhov te bolezni. V Nemčiji so usmrtili že 140 tisoč živali perutnine, na Nizozemskem več kot 120 tisoč, v Franciji 90 tisoč, v Bolgariji 76 tisoč, na Švedskem pa 37 tisoč.
V omenjenih izbruhih so po Evropi našli 354 prostoživečih okuženih ptic in deset okuženih ptic v ujetništvu, še kaže dnevno poročilo uprave.
V ruskem živalskem vrtu pobili vse ptice
V živalskem vrtu v ruskem kraju Voronej, ki leži približno 450 kilometrov južno od Moskve, so morali zaradi ptičje gripe pobiti vseh 141 ptic. 35 ptic je zaradi okužbe z virusom ptičje gripe poginilo že januarja, so sporočile lokalne oblasti.
V živalskem vrtu pokola, med katerim so pobili tudi papige, labode, fazane in kanarčke, niso želeli komentirati.
V mestu Rostov na Donu so morali medtem od konca decembra, potem ko so pri enem od lokalnih rejcev odkrili ptičjo gripo, pobiti 160 tisoč puranov.
