Sreda, 4. 5. 2016, 6.01
7 let, 1 mesec
Projekt Oštevilčeno: Koliko bo moralo hujšati zdravstvo, ker mi nočemo?
Stroški zdravljenja posledic debelosti bodo vedno večje breme tudi za slovensko zdravstveno blagajno: v naslednjih 5 letih bomo plačali 900 milijonov evrov.
POUDARKI
Če se delež debelih prebivalcev poveča za 1 odstotno točko, se zdravstveni stroški povečajo za 2,1 %.
Če se delež starih nad 65 let poveča za 1 o. t., se zdravstveni stroški povečajo za 5,1 %.
Če se povprečna plača poveča za 1 %, se zdravstveni stroški povečajo za 1,2 %.
Članice EU imajo v povprečju za 21 % nižje zdravstvene stroške kot nečlanice.
V Sloveniji so leta 2007 stroški zdravljenja posledic debelosti pomenili 4,3 % vseh zdravstvenih stroškov, leta 2012 pa 4,7 %.
Skrb vzbujajoče rdeče številke zdravstvene blagajne niso samo posledica dodatkov za pripravljenost, provizij pri nakupih zdravstvenih pripomočkov in višjih cen zdravil. Za velik del stroškov zdravstvenega sistema smo Slovenke in Slovenci krivi sami, pa ne samo zato, ker živimo vedno dlje. Kar je seveda nekaj dobrega, čeprav nam daje tudi vedno več časa, da obiskujemo zdravnike.
Debelimo se
Težava je tudi, da nam sodobni način življenja nudi veliko priložnosti, da se premalo gibamo in napačno prehranjujemo. Debelimo se. Skupaj z obsegom naših pasov pa rastejo tudi stroški, ki jih povzročamo javnemu zdravstvu.
Kar 18,3 % prebivalcev Slovenije je bilo leta 2012 (zadnji dostopni podatki) debelih, pravijo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Da je primerljiv delež Američanov kar 28,6-odstoten, je bolj slaba tolažba – Slovenija je namreč po debelosti še zmeraj nad povprečjem držav Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je 15,4 %. Ker pa gre za številke, ki so jih ljudje sami navedli o lastni višini in telesni masi, je resnična razširjenost debelosti v Sloveniji najverjetneje še višja.
Petina Slovencev je debelih
Vsaj vsak peti pri nas je torej debel, kar po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije pomeni, da je indeks telesne mase (ITM) 30 ali več kilogramov na kvadratni meter. Koliko torej mora pokazati tehtnica, da si uradno debel? Pri povprečnem primerku odraslega Slovenca (1,78 metra višine) je to 95 kg, pri povprečni Slovenki (ki meri 1,65 m) pa dobrih 82 kg.
Izračunajte si svoj ITM:
Debeli ljudje niso samo žrtev družbenih predsodkov. Pogosteje jih tudi mučijo nenalezljive bolezni kot denimo prekomerni krvni tlak, sladkorna bolezen tipa 2, različne vrste raka, bolezni srca in ožilja … Ta seznam se daljša z novimi spoznanji. Kolikšen delež zdravstvenih stroškov je debelost Sloveniji povzročila v preteklosti? Kolikšni bodo ti stroški v bližnji prihodnosti, če upoštevamo napovedi inflacije in demografske projekcije?
Kako škodljiva je debelost za državo
Prav na ti dve vprašanji smo poskušali odgovoriti na Inštitutu za strateške rešitve. Najprej smo pogledali, koliko stroškov je debelost povzročila v preteklosti, v zadnjem letu, za katerega imamo podatke (v 2012 oziroma 2013). Nato pa smo to oceno projicirali v prihodnost.
Osredotočili smo se na neposredne stroške debelosti za zdravstveni sistem (torej na skupne stroške zdravil, operacij, bolnišničnih dni, pa tudi obiskov pri splošnih zdravnikih in nutricionistih). Seveda obstajajo tudi posredni stroški (denimo stroški manjše produktivnosti).
Ekonomisti in epidemiologi pogosto ocenjujejo ekonomsko breme različnih bolezni. Obstaja sicer več načinov ocenjevanja, kolikšni so neposredni stroški za zdravstveni sistem. Najpogosteje to storijo tako, da uporabijo ocene Svetovne zdravstvene organizacije, za kolikšen delež posamezne bolezni je vzrok debelost. Te številke pomnožijo z letnim obsegom zdravljenja te bolezni in njihovimi stroški. V peščici držav (denimo ZDA) imajo tudi podatkovne baze, v katerih hranijo podrobnosti o zdravstveni zgodovini in stroških zdravljenja velikega vzorca prebivalcev. In primerjajo, za koliko so ti stroški višji pri ljudeh z debelostjo.
Dejstev ni, so le ocene
Za Slovenijo (in večino drugih držav) torej ni dejstev o stroških bolezni. So le ocene. Te pa so lahko tako dobre, kot je dobra javno dostopna zdravstvena statistika. Za Slovenijo (in za veliko večino drugih držav na svetu) je žal še zmeraj precej skopa.
Zato moramo sprejeti veliko predpostavk: denimo da debelost v Sloveniji vodi do približno enakega deleža bolezni kot v tujini in da so te lastnosti iz leta v leto približno enake. Torej, da lahko uporabimo podatke iz let (in sorodnih držav), za katere po nekem naključju obstajajo podatki. Ampak zagotoviti moramo, da se primerjamo res s primerljivimi (zato ne gledamo samo zdravstvenih stroškov in razširjenosti debelosti, pač pa upoštevamo tudi višino povprečne plače, članstvo v EU in delež prebivalcev, starih 65 in več let).
V ta namen smo na Inštitutu za strateške rešitve pripravili statistični model, ki temelji na podatkih za 26 držav članic OECD (od skupaj 34, vendar podatki za vse niso dosegljivi). Ob Sloveniji so v modelu še Avstralija, Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Izrael, Južna Koreja, Kanada, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Slovaška, Španija, Švedska, Švica in ZDA. Te države smo primerjali ob različnih trenutkih v času, v letih 1992, 1997, 2002, 2007 in 2012 (samo zadnji dve leti v primeru Slovenije).
Model je preprost, kar pa ima tudi svoje prednosti. Naš namen namreč ni bil, da bi z računovodsko natančnostjo ugotovili stroške v danem letu, pač pa, da ocenimo stroške v prihodnosti. Ekonomisti so namreč že pred desetletji ugotovili, da se preproste ocene bolje obnesejo pri projekcijah v prihodnost. Manj kot je parametrov in predpostavk, manj je ugibanja in manj je možnosti, da se uštejemo.
Glavna sporočila naših izračunov? Če se delež debelih prebivalcev poveča za 1 odstotno točko (o. t.), se zdravstveni stroški povečajo za 2,1 %. Če se delež starih 65 in več poveča za 1 o. t., se zdravstveni stroški povečajo za 5,1 %. Če se povprečna plača poveča za 1 %, se zdravstveni stroški povečajo za 1,2 %. Članice EU v našem vzorcu pa imajo v povprečju za 21 % nižje zdravstvene stroške kot nečlanice.
V Sloveniji so tako leta 2007 stroški zdravljenja posledic debelosti pomenili 4,3 % vseh zdravstvenih stroškov, leta 2012 pa 4,7 %. Kako dobre so te številke, lahko ugotovimo s primerjavami za druge države, za katere že obstajajo natančni izračuni. Čeprav je naš model sila preprost, se njegove ocene v grobem ujemajo z že objavljenimi ocenami stroškov debelosti za Francijo, Irsko, Kanado, Nemčijo, Švico in ZDA.
Dodatne predpostavke
Če želimo projekcije v prihodnost, moramo sprejeti še nekaj predpostavk: da bodo slovenski izdatki za zdravstvo rasli usklajeno z inflacijo in staranjem prebivalstva, sicer pa se zaradi težav javnih financ ne bodo bistveno povečali. In da zdravstveni sistem z naraščanjem števila debelih bolnikov ne bo postal bolj stroškovno učinkovit v njihovem zdravljenju.
Tri možnosti
Torej, koliko stroškov bo slovensko zdravstvo imelo v naslednjih petih letih (od 2016 do 2020)?
Če bo delež debelih prebivalcev ostal na ravni iz 2012 (18,3 %), bodo stroški dosegli 794 milijonov evrov (kar je preprost seštevek stroškov za teh pet let, brez upoštevanja diskontne obrestne mere).
Če bi se uresničil drugi scenarij, po katerem bi debelost rasla po enakem trendu kot med 2007 in 2012, bi petletni seštevek stroškov znašal 894 milijonov.
Po optimističnem scenariju, da bi v naslednjih štirih letih delež debelega prebivalstva padel na raven iz 2007 (16,4 %), pa bi stroški debelosti za naše zdravstvo nanesli 731 milijonov.
Če želimo zdravstvu prihraniti zategovanje pasu, lahko začnemo pri svojih hlačah.
Projekt Oštevilčeno je uredniško neodvisen skupni projekt Instituta za strateške raziskave ISR in medija Siol.net. Tokratni projekt sta finančno omogočila pokrovitelja Slovensko zavarovalno združenje in Vzajemna zdravstvena zavarovalnica.
Raziskovalno poročilo Koliko bo moralo hujšati zdravstvo, ker mi nočemo? lahko naročite po ceni 150,00 evrov na tem naslovu: ostevilceno@tsmedia.si.
PROJEKT OŠTEVILČENO
Prihodnosti ne moremo napovedati, lahko pa na podlagi preteklih in aktualnih dogodkov razberemo njene grobe obrise, smernice, težnje. Prihodnost lahko napravimo bolj oprijemljivo. Lahko razmislimo, katere spremembe so najbolj verjetne in kako velike bodo. Skratka, prihodnost lahko ocenimo. Ko ugibamo o prihodnosti, so prav številke tiste, ki so lahko najbolj zanimive in vzpostavijo povezavo s sedanjostjo.
To je projekt Oštevilčeno. V ozadju vsakega članka je ekonomska študija, narejena po vzoru najboljših ameriških in evropskih "think-tankov". Oštevilčeno je skupen projekt Inštituta za strateške rešitve in portala Siol.net. Namen je, da v bralcem razumljivem jeziku razložimo aktualno gospodarsko-politično-družbeno tematiko ter da v javno razpravo prinesemo nova spoznanja, dejstva, številke. Mesečni prispevki bodo temeljili na ekonomski študiji, ki jo bo pripravil dr. Jure Stojan iz ISR.
Dr. Jure Stojan.
O AVTORJU
Dr. Jure Stojan je partner in direktor razvoja ter raziskav na Inštitutu za strateške rešitve (ISR). Pred prihodom na ISR je bil zaposlen kot raziskovalec na Banki Slovenije, več let je delal kot poslovni analitik na časniku Večer, izkušnje pa je kot analitik nabiral tudi v londonskem Exclusive Analysis. Dr. Stojan deluje tudi kot gostujoči predavatelj na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Na Univerzi v Oxfordu je doktoriral iz ekonomske zgodovine.
O ISR
Inštitut za strateške rešitve (ISR) je svetovalni think-tank s sedežem v Ljubljani. Od leta 2011 s svojim delom in neodvisnimi raziskavami tujim ter domačim podjetjem pomaga premagovati poslovne ovire in graditi mostove med zasebnim sektorjem, javnim sektorjem in civilno družbo. Svet se spreminja in strateško povezovanje, ki bo omogočilo trajnostni napredek in razvoj prek sodelovanja na mikro ravneh, je ključno za prihodnost vseh nas. Vodilo delovanja in raziskovanja ISR temelji na podpori in spodbujanju mednarodnega povezovanja v podporo trajnostnemu gospodarskemu in družbenemu razvoju.
Več na: www.isr.si
19