Ponedeljek, 22. 8. 2016, 3.21
6 let, 6 mesecev
"Prioriteta vlade je že samo preživetje do rednih volitev"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,90
10
Ključni problemi države ostajajo nerešeni in v drugi polovici mandata bo vladi izjemno težko nadoknaditi izgubljen čas prvih dveh let, opozarja politični analitik Domen Uršič.
Jeseni vlado čaka soočanje s težavami, ki jo spremljajo že od vsega začetka: iskanje ministra, kadrovanja v SDH, prodaja državnega premoženja, ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča pa čaka interpelacija, ki jo je "zaradi spreminjanja stališč v zvezi z drugim tirom" zoper njega vložila Združena levica.
To bo preizkušnja trdnosti vladajoče koalicije, medtem ko na drugi strani vlada zamuja z izvedbo potrebnih strukturnih reform, na primer davčne, ki bi razbremenila gospodarstvo in pripeljala tuje investicije, in zdravstvene.
Katere bi morale biti prioritete vlade, smo vprašali politična analitika in ekonomista.
Domen Uršič, politični analitik: Za resne reforme je prepozno
"Vlada se bo morala ukvarjati še s postopkom prodaje NLB, ki zagotovo ne bo minil brez afer in poskusov ustavitve postopka, ter s pogajanji s sindikati, ki že rožljajo s stavko," opozarja Domen Uršič.
"Ključni problemi države ostajajo nerešeni in v drugi polovici mandata bo izjemno težko nadoknaditi izgubljen čas prvih dveh let. Za resne reforme je prepozno, saj se bodo stranke kmalu začele pripravljati na volitve, kar prinese povsem drugačno dinamiko političnega delovanja. Hkrati s tem se vlada sooča še z nizko javnomnenjsko podporo, zato je prioriteta že samo preživetje do rednih volitev.
Iskanje novega finančnega ministra, interpelacija zoper ministra za infrastrukturo in morebitna sprememba strategije upravljanja naložb so zgolj prve točke, na katerih se bodo lomila kopja in kjer lahko pričakujemo težave – to še posebej velja za predlog SDH, po katerem Zavarovalnica Triglav ne bi bila več strateška naložba države in kjer so svoje nestrinjanje že pokazali v DeSUS. Ob tem se bo vlada morala ukvarjati še s postopkom prodaje NLB, ki zagotovo ne bo minil brez afer in poskusov ustavitve postopka, ter s pogajanji s sindikati, ki že rožljajo s stavko. Tako bo spet na preizkusu komuniciranje predsednika vlade in posameznih ministrov, ki pa se v preteklosti (spomnimo se zgolj primera Luke Koper) niso ravno izkazali.
Hkrati z omenjenimi "tekočimi težavami" pa se bo treba posvetiti še delu na vladnih politikah: varnostna politika, zdravstvena reforma ... Dela je dovolj, vprašanje pa je, ali lahko ob vseh problemih pričakujemo kaj več od nadaljevanja statusa quo in ukvarjanja s preživetjem, namesto z reševanjem problemov države."
Matej Lahovnik, ekonomist: Vlada pospeši črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov
"Pospešiti se morajo tudi aktivnosti pri privatizaciji NLB, pri čemer bi morali še enkrat temeljito pretehtati izbrani model privatizacije," opozarja nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik.
"Prioriteta vlade bi moral biti sprejem kadrovskih odločitev. Nespodobno in slabo je, da v tem trenutku nimamo ne ministra za finance, ne glavnega direktorja slabe banke in ne predsednika uprave SDH. SDH in slaba banka sta najpomembnejši ekonomski instituciji v državi, z največjo ekonomsko močjo in temu primerno odločilno vplivata tako na proces prestrukturiranja podjetij in sanacijo gospodarstva.
Nujno je, da vlada pospeši črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov za razvojne projekte. Denar je rekordno poceni, temeljna obrestna mera je že nekaj časa negativna. Da bi gospodarstvo hitreje okrevalo, bi morala država zagnati tiste infrastrukturne projekte, ki jih je v kratkem času mogoče. Pospešiti se morajo tudi aktivnosti pri privatizaciji NLB, pri čemer bi morali še enkrat temeljito pretehtati izbrani model privatizacije, ki je škodljiv, saj ne bo zagotovil maksimalne kupnine, država pa bo ostala največji delničar.
Za izpeljavo resnih strukturnih reform je že prepozno. Čas za pripravo reform je namreč prvo leto po volitvah, za izpeljavo pa drugo leto po volitvah. Sam ne verjamem, da bo vlada v drugi polovici mandata izvedla kakšno resno strukturno reformo. To pa zato, ker so reforme politično občutljive in v javnosti niso deležne podpore. Priča bomo bolj kozmetičnih reformnim ukrepom."
Sebastjan Jeretič, politični analitik: Največji izziv bo ohranjanje koalicijske enotnosti
"Pomembno bo tudi popraviti komuniciranje rezultatov vlade," opozarja Sebastjan Jeretič.
"Največji izziv za predsednika vlade bo ohranjanje koalicijske enotnosti in soočanje s trenji znotraj koalicije. Na eni strani imamo stranko SD, ki vodi zelo dobro gradnjo nove terenske mreže in očitno je, da so strukture stare levice stavile na SD za prihodnje volitve. Na drugi strani imamo DeSUS, ki izgublja terensko bitko s SD in je zato v stiski. Na njihovi strani je vidna nervoza, zaradi česar zna biti nestabilen partner. Cerar bo moral ohranjati enotnost, glede na to, da bodo koalicijski partnerji gledali bolj na svoje strankarske interese kot na uspeh vlade.
Pomembno bo tudi popraviti komuniciranje rezultatov vlade, saj se je v javnosti ustvaril občutek, da vlada ni dosegla nobenih rezultatov, čeprav določene dosežke ima. Viden je sicer napredek pri strateškem komuniciranju predsednika vlade, več pa bodo na tem področju morali postoriti posamezni ministri in bolj učinkoviti predstaviti svoje rezultate.
Morali bodo sprejeti kakšen večji sistemski ukrep na področju zdravstva ali informatizaciji javne uprave. Pri tem pa je zelo visoko tveganje, da bi v neki populistični ihti sprejela kakšne nespametne rešitve, da bi se prikupila javnosti."
10