Torek, 19. 11. 2019, 13.58
4 leta, 5 mesecev
Pretok Drave bo velik tudi prihodnje dni, večjih težav ni #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,04
Pretok reke Drave se znižuje, tudi napovedi so vsaj do petka ugodne, zato je štab civilne zaščite v Dravogradu okoli 14.30 sprožil sireno, ki je oznanila konec nevarnosti poplav. Gasilci in civilna zaščita bodo že danes začeli umikati protipoplavne vreče in prepreke, je povedal dravograjski podžupan in član civilne zaščite Anton Preksavec.
Sireno, ki je opozarjala na možnost poplavljanja Drave in Meže, so v Dravogradu sprožili v ponedeljek dopoldne. Narasla Drava je zalila nekatera območja ob reki, med drugim pešpot ob Dravi, ni pa ogrožala objektov, saj pretok Drave v Dravogradu ni presegel 1400 kubičnih metrov na sekundo, kar bi že ogrozilo objekte.
Dravograjski podžupan in član civilne zaščite Preksavec je še enkrat izpostavil, da je bila izmenjava informacij med njihovo in civilno zaščito sosednje avstrijske občine Labot zelo dobra, prav tako je poudaril pomen komunikacije med upravljavcema Drave na obeh straneh meje, družbama Dravske elektrarne Maribor (DEM) in Verbund.
Nekaj po 15. uri je bil po podatkih DEM pretok Drave pri hidroelektrarni Dravograd pod 600 kubičnih metrov na sekundo.
Drevi v Dravogradu tudi minister Erjavec
V Dravograd naj bi drevi prišel tudi minister za obrambo Karl Erjavec, ki naj bi ga seznanili z aktualnimi razmerami in potekom dogajanja ob narasli reki Dravi. Prostovoljni gasilci bi ministra med drugim radi seznanili tudi s prizadevanji, da bi pridobili koncesijo za reševanje iz vode.
Na območju Zgornje Dravske doline imajo trenutno takšno koncesijo prostovoljni gasilci iz Vuhreda, v Dravogradu pa menijo, da bi glede na skorajda vsakoletno jesensko naraščanje reke in druge razmere ob reki Dravi bilo nujno, da jo pridobijo tudi v Dravogradu.
Razmere še vedno budno spremljajo
Zaradi nevarnosti poplav so se v ponedeljek na najbolj ogroženih območjih oglasile sirene. Najprej so jih sprožili ob 5. uri v občinah Maribor, Duplek in Starše, ob 6. uri v občinah Ptuj, Markovci, Cirkulane, Videm, Zavrč, Hajdina, Gorišnica, Ormož in Središče ob Dravi ter nekaj pred 9. uro še na območju Občine Dravograd. Na vseh teh območjih opozorilo za nevarnost ostaja v veljavi, ko bodo razmere to dopuščale, pa bodo konec nevarnosti pristojni ponovno sporočili s sproženimi sirenami.
Kot je danes povedal vodja ptujske izpostave uprave za zaščito in reševanje Drago Murko, razmere redno spremljajo, po trenutnih podatkih je zaradi poplavljenega cestišča še vedno zaprta glavna cesta Ptuj–Zavrč med Stojnci in Borlom. Obvoz je prek prehoda Središče ob Dravi. V Stojncih je poplavljeno tudi igrišče.
Sicer pa se znotraj protipoplavnih nasipov razliva tudi reka Mura, ki počasi še narašča. Ljubljanica se je razlivala na Ljubljanskem barju in počasi upada, povečujejo se ojezerjene površine kraških polj, opozarjajo hidrologi. Ostale reke po Sloveniji imajo veliko vodnatost, le v Pomurju je vodnatost srednja. Danes čez dan bodo po napovedih še nekoliko narasli posamezni vodotoki na zahodu države, v sredo pa se bo nekoliko povečala vodnatost vodotokov v vzhodni polovici Slovenije.
Kmetje zaradi razlite Drave znova utrpeli škodo
Razlivanje Drave v Podravju večje škode na premoženju tamkajšnjih prebivalcev ni povzročilo, znova pa so jo utrpeli številni kmetje, ki imajo svoje njivske površine ob reki. Kot je povedal direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek, bo tudi tokrat mogoče govoriti o milijonski škodi na kmetijskih površinah.
Po za zdaj še neuradnih podatkih ptujskega zavoda se je zadnja dva dneva pod vodo znašlo skoraj tisoč hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč, na katerih je bilo v skoraj 40 odstotkih posejane pšenice. "Škoda je ogromna, da ne omenjamo odnosa humusa kot najkakovostnejše zemljine s teh površin," pravi Rebernišek.
Stara struga Drave resne sanacije ni doživela že vsaj 20 let
Kot je dodal, kmete najbolj jezi, da so poplave že skoraj vsak november in zato postajajo negotovi ali sploh začeti z novo setvijo. Krivdo za takšno stanje pripisujejo predvsem slabo vzdrževani stari strugi reke Drave, ki resne sanacije ni doživela že vsaj 20 let. Oškodovanih je več kot sto kmetij, ki bodo morale polovico površin ponovno zasejati.
Po besedah Reberniška bo v prihodnje morala država stvari zastaviti bolj sistemsko, predvsem pa poglobiti staro strugo, da kmetje ne bodo škode utrpeli ob vsakoletnih jesenskih deževnih obdobjih.
Narasla Drava je med drugim poplavila številne kmetijske površine na območju občin Markovci in Gorišnica, poplavljen je tudi športni park v Stojncih. Zaradi razlite vode je zaprta cesta od Ptuja proti Zavrču med Stojnci in Borlom, obvoz je preko prehoda Središče ob Dravi.
Civilna iniciativa: Dvigom pretočnosti in izgradnja elektrarn bi rešila številne težave
Zaradi vsakoletne škode na kmetijskih površinah se je sicer že pred časom organizirala civilna iniciativa, ki zahteva dvig pretočnosti Drave, kot je bila pred uvedbo Nature 2000 in izgradnjo elektrarn na Dravi, saj menijo, da potem ne bi bilo več takšne škode.
Od države terjajo, da brezpogojno zaščiti kmetijska zemljišča in ovrednoti škode po poplavah ter na ta način določi normative za oceno škode v prihodnje. Prav tako od pristojnih zahtevajo natančno določitev institucije, ki je odgovorna za sanacijo in povračilo škod, ter takojšnjo sanacijo škode, nastale po poplavah leta 2012 in 2014.
