Torek, 26. 5. 2020, 10.48
3 leta, 10 mesecev
Otroci nazaj v šolo 1. ali 8. junija? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,89
12
Današnji sestanek na ministrstvu za izobraževanje o morebitni vrnitvi vseh osnovnošolcev in dijakov v šole še ni prinesel končne odločitve. To naj bi vlada predvidoma sprejela v četrtek, je ob odhodu s sestanka pojasnil predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan.
V ponedeljek so se v šole vrnili devetošolci in se pridružili učencem prvega triletja ter dijakom zaključnega letnika srednjih šol, ki so pouk začeli 18. maja. Danes pa so predstavniki ministrstva za izobraževanje, ravnateljev, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in drugi predstavniki stroke razpravljali o tem, kdaj, če sploh, naj se v tem šolskem letu v šolske klopi vrnejo osnovnošolci od 4. do 8. razreda ter dijaki preostalih letnikov. Ti se za zdaj še naprej šolajo na daljavo, piše STA.
Za zdaj niso sprejeli še nobene odločitve
Predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan je ob odhodu z ministrstva pojasnil, da niso sprejeli nobene odločitve, saj je to domena ministrice za izobraževanje. Predstavniki šol so na sestanku znova predlagali sprostitev ukrepov, da bi se lahko v šole vrnilo čim več šolarjev oziroma po možnosti vsi, ki se še šolajo doma.
"Ali bo to 1. junij ali 8. junij, nam je pravzaprav vseeno. Ne moremo pa več deliti ali delno sprejemati," je še dodal Pečan in spomnil, da v šolstvu to stališče zagovarjajo že ves čas. "Ministrica bo odločitev sprejela in nam jo sporočila. Odločitev mora biti do četrtkove seje vlade," je še dodal.
Pečan je ponovil, da so vsi ukrepi, ki jih je za šolstvo predvidel NIJZ, s pedagoškega vidika in vidika izvedbe šolanja neživljenjski. Zdravstvena stroka pa po njegovih navedbah še naprej zagovarja svoja stališča. "Imamo bistveno boljšo epidemiološko sliko kot sosednje države in če bi se odločili za čezmerno sproščanje, lahko to zelo hitro zapravimo," je poudaril.
"Zelo težko je biti pameten, ko je neznank več kot odgovorov," je priznal Pečan. Ministrica naj bi odločitev, ki jo bodo na vladi predvidoma potrdili v četrtek, podrobneje pojasnila na novinarski konferenci v petek.
V Sindikatu vzgoje opozarjajo, da niso bili vabljeni na sestanek
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) pa so v izjavi za javnost opozorili, da niso bili vabljeni na sestanek, čeprav predstavljajo učitelje ter druge zaposlene v osnovnih in srednjih šolah.
Ministrica po prepričanju Sviza učiteljem ter administrativno-tehničnim delavcem tako sporoča, da njihova stališča niso pomembna, da niso pomembne izkušnje praktikov pri izvedbi te vrnitve ter da je ne zanimajo njihovi predlogi, kako to izpeljati čim bolj učinkovito, varno in racionalno.
Tak odnos šolskih oblasti do zaposlenih v šolah je po prepričanju Sviza podcenjujoč. Ministrico so še pozvali, "naj takoj vzpostavi spoštljiv odnos do slovenskega učiteljstva ter vseh drugih zaposlenih, brez katerih našega vzgojno-izobraževalnega sistema sploh ni," poroča STA.
Otroci se vračajo v enake šole kot pred epidemijo
Sicer pa je na današnji redni novinarski konferenci o aktualnem dogajanju v zvezi s koronavirusom spregovoril tudi predsednik komisije za otroke s posebnimi potrebami pri strokovnem svetu za izobraževanje Kristijan Musek Lešnik. Prepričan je, da bo večina otrok posledice epidemije preživela brez trajnih psiholoških posledic, saj so izrazito prilagodljivi, ko so soočeni s spremembami v življenju.
Lešnik Musek, psiholog, predstojnik Centra za pozitivno psihologijo na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in tehnologijo Univerze na Primorskem (UP), je prepričan, da je glede na številne razprave v medijih in v strokovni javnosti, v kakšno šolo se vračajo naši otroci in kakšne bodo psihološke posledice, o tem treba spregovoriti.
"Večina otrok bo posledice epidemije preživela brez trajnih psiholoških posledic," je zatrdil Musek Lešnik. Prepričan je namreč, da slovenski otroci niso doživeli travme, ampak spremembe navad, rutin, življenjskega sloga. Po njegovem mnenju ni razloga za ugibanje, da bodo otroci množično travmatizirani.
Dodal je, da se otroci vračajo v enake šole, kot so bile pred epidemijo, "z istimi učitelji in ravnatelji, potrebnih pa je seveda nekaj prilagoditev". Musek Lešnik je potrdil, da je bilo stresa in tesnobe med učitelji veliko, saj so morali doma skrbeti za lastne otroke kot tudi za svoje učence na daljavo.
12