Sreda, 16. 8. 2017, 20.40
6 let, 6 mesecev
Prekmurci ob prazniku: Naše bogastvo so predvsem ljudje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,30
V Puconcih je bila osrednja slovesnost pred dnevom združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Slavnostni govornik, predsednik Prekmurskega društva generala Maistra Murska Sobota Marjan Farič, je ob tem poudaril, da so Prekmurje in Prekmurci enakovreden gradnik te države, na kar predvsem v središču odločanja mnogokrat pozabljajo.
Farič, ki je tudi podpredsednik Zveze društev generala Maistra, je opozoril, da o Prekmurju kot konstitutivnem delu slovenskega etničnega prostora in integralnem delu slovenske države v sodobnem času sploh ne razmišljamo, ker se zdi to povprečnemu Slovencu logično in samoumevno. Vendar do začetka 20. stoletja ta povezanost ni bila tako samoumevna.
Kot nekoliko pozabljena mejna pokrajina madžarskega dela poražene Avstro-Ogrske se je na pariški mirovni konferenci nenadoma znašlo v soju diplomatskih žarometov. Na podlagi prepričljivih argumentov o avtohtonosti, jeziku in narodni zavesti prebivalstva je na mirovni konferenci leta 1919 pripadlo matični domovini, državi SHS. Za to imata zasluge jugoslovanska delegacija in predvsem prleški rojak Matija Slavič. Tako je lahko jugoslovanska vojska 12. avgusta tega leta zasedla Prekmurje in čez pet dni na množičnem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnim oblastem, je nadaljeval Farič.
"Suha formalnost zakona, ki ta dan uvaja kot državni praznik, ne zadošča"
Ob očitku, kako je lahko ta prvovrstni zgodovinski trenutek slovenskega naroda ostal prezrt vse do leta 2005, je Farič opozoril, da "zgolj suha formalnost zakona, ki ta dan uvaja kot državni praznik, ne zadošča". "Ta dan kot praznik vseh, ne le Prekmurcev, v kolektivni zavesti Slovencev to mora šele postati, kot opomin, vodilo in vir navdiha prihodnjim rodovom," je poudaril. To pa bo po njegovih besedah takrat, ko ga bo praznovala celotna Slovenija.
Po njegovem mnenju pa tudi Prekmurci znova potrebujejo premislek o svojih vrednotah, jeziku, pripadnosti skupnosti in narodu, predvsem pa ozaveščanje o enakovrednem zgodovinskem umeščanju Prekmurja v mozaik slovenske državnosti. Pri tem pa je treba tudi odpraviti plehkost stereotipov o eksotičnem narečju, mehki duši, meglicah in odlični kulinariki.
"Naše bogastvo so predvsem ljudje, njihov ustvarjalni, intelektualni potencial, ki smo ga vedno izgubljali. Tu so vse prevečkrat ostajali le delitve, malodušje, vdanost v usodo, grenkoba in drobne zamere. Zato je današnje, še bolj pa bo praznovanje stote obletnice naše združitve z matičnim narodom čez dve leti priložnost, da znova strnemo vrste in uveljavimo svoj glas v širši slovenski javnosti," je sklenil slavnostni govornik.
Proslave se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor.
Pahor: Z arbitražo je meja dokončna določena
Udeležence je nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor in poudaril, da se Slovenci zelo zavedamo pomena državne meje kot elementa naše suverenosti. O določitvi meje s Hrvaško pa je dejal, da mora biti jasno, da je meja z odločitvijo arbitražnega sodišča dokončno določena in da morata državi najti dogovor o miroljubnem načinu njene uveljavitve.
Ker sta državi tudi sosednji državi v EU, to omogoča ureditev življenjskih razmer ljudi na obeh straneh meje, "da se bodo lahko ne glede na potek meje počutili varne, sprejete in bodo lahko razvijali svoje nacionalne, kulturne in druge identitete. To pa je mogoče doseči le, če obe državi z močno politično voljo to želita tako urediti. Vendar je to mogoče", je sklenil Pahor.
Predsednik se je pred slovesnostjo udeležil še proslave v Črenšovcih in položil venec k spomeniku Jožefa Klekla. V četrtek bo proslava ob prazniku še v Beltincih, kjer 17. avgusta praznujejo tudi občinski praznik.
