Predavatelji na Harvardu s študenti na pivo, v Sloveniji predavajo izza katedra

Univerza Harvard je ameriška zasebna univerza s sedežem v Cambridgeu v zvezni državi Massachusetts. Leta 1636 ustanovljena univerza velja za eno najprestižnejših, če ne celo najprestižnejšo na svetu.

Svoj pečat ji daje tudi Slovenec Klemen Jaklič, dvojni doktor pravnih znanosti, ki študentom predava na področjih prava in etike.

Študentje so izjemno motivirani in delovni "Mene je na Harvardu prevzelo to, da je ta univerza pravzaprav akademski vrh sveta. Vse, kar smo do zdaj spoznali na mojem strokovnem področju, najdemo tam. Na Harvardu so vrhunski strokovnjaki, velikani ustavnega prava. Delati z njimi je poseben užitek in velik privilegij," nam je uvodoma povedal Jaklič.

Poudarja, da so študentje izjemno motivirani, prvič, ker je z ostro selekcijo na Harvard izbrana svetovna elita, drugi razlog pa so visoke šolnine, ki recimo na pravni fakulteti skupaj s stroški presegajo 50 tisoč evrov na letnik. V takih okoliščinah študentje od profesorjev in predavateljev zahtevajo, da dajo vse od sebe.

Profesorji in predavatelji pod stalnim pritiskom študentov Znanje na harvardski univerzi se, kot pravi Jaklič, preverja skozi celoten semester prek esejskih nalog, ki jih morajo predavatelji prebrati in nato komentirati, kaj je bilo v eseju pozitivnega, kaj bi se dalo izboljšati, ter kako naj študent to v naslednjem eseju napravi. Eseje sproti ocenjujejo, hkrati pa ob vsakem predavanju ocenjujejo tudi kakovost sodelovanja vsakega študenta.

"Smo pod stalnim pritiskom, da pišemo temeljite komentarje esejev, da prihajamo pripravljeni na predavanja in da smo na voljo za individualna srečanja s študenti. Pravzaprav moraš biti na voljo vsak dan, tudi med vikendi in zunaj uradnih ur," je izpostavil.

Pri ocenjevanju predavateljev nato študentje vse to komentirajo in če jim kaj ni všeč, če od predmeta niso dobili kar največ, to vedno "kaznujejo". Če ocene študentov niso dovolj visoke, najverjetneje predavatelj ne bo dobil svojega mesta v naslednjem semestru ali letu.

Kot pravi Jaklič, študentje ocenjevanja profesorjev in predavateljev jemljejo izredno resno, saj tudi sami pri izbiri predmetov za naslednje leto temeljito prebirajo ocene prejšnjih generacij in se na podlagi tega odločajo. "Sistem deluje odlično in stimulativno za vse," je prepričan.

Po diplomi zagotovljena plača do 130 tisoč dolarjev letno Zanimivo je, da na Harvardu skoraj vsi študentje študij tudi končajo. Eden od razlogov je po Jakličevih besedah ostra selekcija že pred začetkom študija, drugi pa izredna motiviranost in delavnost, saj vedo, da je njihov vložek v študij na takšni univerzi velik, pa ne le glede šolnine, ampak se zavedajo se tudi, da je to njihova karta za dosego zastavljenih profesionalnih ciljev.

"Nadalje, če nekdo pride na Harvard na pravo ali medicino, ima po diplomi zagotovljeno prvo plačo od recimo do 130 tisoč dolarjev letno oziroma dobrih 95 tisoč evrov, potem pa že naslednje leto mnogo višjo, kar pomeni, da je v življenju priskrbljen. Ko ta detajl primerjamo s Slovenijo, vidimo, da je to zelo drugače, in to je eden tistih praktičnih primerov razlike med relativno (ne)uspešnostjo naše države in tujino," je zatrdil.

Prva stvar sta delo in uspeh A Jaklič razkriva tudi temnejšo plat zgodbe: "Skoraj vsako leto imamo tragične primere samomorov med študenti. Glavni razlog je občutek, da komu ni uspelo. Seveda je tudi na Harvardu družabno življenje, ki to skuša blažiti, a vseeno se mi zdi, da sta prisotna pritisk in zavedanje, da sta prva stvar delo in uspeh."

"Različni ljudje pa neuspeh različno dojemajo in tu nastopijo težave. Harvard se s tem spopada tudi tako, da ima seveda tudi psihologe, ki se s tem ukvarjajo in pomagajo. Je pa stalno prisotna kritika, da je okolje morda preveč usmerjeno v uspeh in da bi bilo glede preventive negativnih posledic mogoče storiti še več," je dodal.

Predavanja na Harvardu so sproščena, ves čas poteka razprava Z nami je delil tudi osebno izkušnjo, na podlagi katere je razložil razliko med študijem v Sloveniji in v ZDA: "Ko sem bil v srednji šoli, sem rad govoril in pri urah aktivno sodeloval. Ko pa sem prišel na pravno fakulteto v Ljubljani, sem se nekako zaprl. Štiri leta praktično nisem dvignil roke. Mogoče zaradi strahu pred avtoriteto profesorjev."

"Ko pa sem prišel na Harvard, kjer sem opravljal podiplomski študij, se je to v enem tednu spremenilo. Spet sem bil stari Klemen, ki na veliko govori in sodeluje. Okolje na Harvardu je drugačno. Predavanja so bolj sproščena, ves čas poteka razprava. Ne moreš drugače kot biti del nje. Na študiju doma je bilo preveč predavanj izza katedra," je zatrdil.

Meni, da bi se morda predavatelji v Sloveniji morali bolj približati študentom. Na Harvardu imamo na primer poseben fond za druženje s študenti. Po vsakem od predavanj gre tako Jaklič s študenti na sok ali pivo in tam v še bolj sproščenem okolju nadaljujemo razpravo o vprašanjih iz predavanj.

Študentje v Sloveniji so izvrstni Ko je bil lani spomladi gostujoči predavatelj na pravni fakulteti v Ljubljani, je še bolj ostro zaznal to razliko. Ko je postavil prva vprašanja pri predmetu, ki je interaktivne narave, je bila, kot pravi, čista tišina. Tudi pri drugem in tretjem vprašanju je bilo enako.

"Pozneje sem našel načine, da je debata vendarle stekla in takrat sem ugotovil, da glede kakovosti vsebine razprave pa med harvardskimi in domačimi študenti pravzaprav ni posebne razlike. Študentje v Sloveniji so izvrstni, treba se jim je le posvetiti in k predavanjem pristopiti na pravilen način," je še pojasnil.