Pred morebitnim uničenjem bi lahko Janković poslušal prisluhe

Preiskovalna sodnica je, kot smo poročali, odločila, da morajo uničiti dokaze zoper Zorana Jankovića v zadevi farmacevtka, ker je tožilka Blanka Žgajnar zamudila dvoletni rok za vložitev zahteve za sodno preiskavo.

V tej zadevi specializirano tožilstvo Jankoviću očita, da naj bi redno zaposlitev farmacevtke pogojeval s spolnimi uslugami. Prisluhi so glavni dokaz v tej zadevi, ki bo v primeru uničenja verjetno padla. Tožilstvo je sicer napovedalo pritožbo, trdno na stran tožilstva se je postavil tudi pravosodni minister Goran Klemenčič. Janković je to komentiral s pisno izjavo, da poskuša minister vplivati na odločitve sodišča.

Preberite še:

"Z Jankovićevim primerom se sodna praksa spreminja"

Klemenčič po tanki meji med mnenji in pritiski; Janković: To je poskus vplivanja

Jankovićev primer pada zaradi postopkovne napake, bo ukrepal? #video

Kako poteka?

Zadnjo besedo pri odrejanju prikritih preiskovalnih ukrepov in njihovi uporabi v kazenskem postopku zoper osumljenca ima preiskovalni sodnik, ki dokazno gradivo tudi hrani. Foto: Thinkstock Zanimalo nas je, kako natančno teče postopek uničenja. Ljubljansko okrožno sodišče smo vprašali:

• Ali je uničenje dokazov pogost postopek?
• Kako natančno poteka uničenje? Kdo ga izvede, kje, na kakšen način? Kaj vse se uniči (ali uničenje zajema tudi na primer kopije in prepise, če ti seveda obstajajo)? 
• Kaj zagotavlja, da so dokazi res v celoti uničeni - če se naredi uradni zaznamek, kdo ga podpiše?
• Ali lahko uničenju prisostvuje osumljenec/obdolženec ali njegov zagovornik? Če ne, zakaj ne? 
• Ali lahko uničenju prisostvujejo mediji/javnost?

Dokaze hrani preiskovalni sodnik

S sodišča so nam odgovorili le, da postopek uničenja dokazov urejata 153. in 154. člen zakona o kazenskem postopku. Zakonodaja v tem delu najprej pojasni, v katerih primerih se ti ukrepi sploh uporabijo in pod kakšnimi pogoji.

Zakon določa, da lahko policija za sume določenih kaznivih dejanj dokaze išče s prisluškovanjem, snemanjem, tajnim opazovanjem, pregledovanjem elektronske pošte osumljenca in drugimi ukrepi. Prikrite preiskovalne ukrepe, kot jih imenujejo organi pregona, odredi preiskovalni sodnik na predlog tožilca. Ta mora utemeljiti, zakaj so ti ukrepi neizogibni oziroma zakaj milejši ukrepi ne zadostujejo. Med drugim mora tudi določiti osebo, ki bo tarča ukrepov, vrsto ukrepa, lokacijo ter časovno obdobje izvajanja.

Če sodnik predlog tožilca odobri, se policija odpravi na teren. Po koncu izvajanja ukrepov vse posnetke, sporočila in predmete, skupaj s poročilom, ki obsega povzetek zbranih dokazov, preda tožilcu. Ta nato dokaze preda preiskovalnemu sodniku, ki preizkusi, ali so se ukrepi izvajali na način, kot je bilo predvideno v odredbi. Odredi lahko tudi (delni) prepis zvočnih posnetkov (na primer telefonskih pogovorov ali druge komunikacije). Prepis mora preiskovalni sodnik pregledati in potrditi.

Janković je pred časom medijem povedal, da so mu policisti prisluškovali 18 mesecev, Pop TV pa je kasneje poročal, da naj bi mu prisluškovali med aprilom in oktobrom 2014. Povod naj bi bile za ljubljanskega župana obremenilne izjave nekdanjega lastnika ljubljanskega CPL Ranka Mimovića, ki je ljubljanskega župana označil za koruptivnega. Foto: Bojan Puhek

Pred uničenjem osumljenec lahko posluša

Podatke, sporočila, posnetke ali dokazila, pridobljene z uporabo ukrepov, nato hrani sodišče - vse do konca preiskave. Če tožilec vloži zahtevo za kazensko preiskavo ali obtožnico, se uporabijo kot dokazno gradivo.

Če državni tožilec opusti pregon ali če v dveh letih po koncu izvajanja ukrepov ne sprejme odločitve - to se je v Jankovićevi zadevi po mnenju preiskovalne sodnice zgodilo tožilki Žgajnarjevi -, mora celotno gradivo o primeru predati preiskovalnemu sodniku. Vse skupaj se nato uniči pod nadzorstvom preiskovalnega sodnika, ki naredi tudi uradni zaznamek uničenja.

Še pred uničenjem sodišče o nameri obvesti osumljenca, ki se ima pravico seznaniti s pridobljenim gradivom (v primerih večjega obsega tega gradiva zakon določa, da se seznani s policijskim poročilom, ki obsega povzetek zbranih dokazov). Kot nam je pojasnil eden od odvetnikov, osumljenec dobi dopis sodišča, da so organi pregona v določenem obdobju izvajali prikrite ukrepe, da se kazenski postopek ni začel in da bodo zato na ta način pridobljeni dokazi uničeni, pred tem pa ima določeno časovno obdobje možnost vpogleda. Nekateri osumljenci se za to odločijo, drugi ne. 

Zakon določa še, da lahko v primeru nevarnosti, da bo zaradi seznanitve z gradivom nastala nevarnost za življenje in zdravje ljudi, ali iz drugih tehtnih razlogov preiskovalni sodnik na predlog tožilca ali pa po uradni dolžnosti odloči, da osumljenca ne seznani z vsebino.