Poziv k zagotovitvi okvirov za odgovorno ravnanje z državnim premoženjem

Udeleženci novinarske konference mag. Julijana Bizjak Mlakar, članica Kolegija Zveze CoS in Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva in predsednica istoimenskega društva, dr. Janez Posedi, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, ter Simona Habič, predsednica društva Integriteta, so omenjeni poziv naslovili na Komisijo za preprečevanje korupcije RS, Računsko sodišče RS, Vrhovno državno tožilstvo RS in poslance. Poslanci posebej odgovorni za vsebino dokumentov, ki jih sprejemajo Po besedah Julijane Bizjak Mlakar so namreč te institucije tiste, ki imajo možnost in dolžnost spremljanja in uresničevanja zakonskih in podzakonskih predpisov in tudi dajati pobudo za njihovo spremembo. Odgovorne so torej, da ti zagotavljajo transparentnost in odgovorno ravnanje s premoženjem države in lokalnih skupnosti. Da torej predpisi ne bodo več del sistemske korupcije. Poslanci državnega zbora pa so po njenem mnenju še posebej odgovorni za vsebino dokumentov, ki jih sprejemajo. "Opozarjamo tudi, da bi morali poslanci delovati neodvisno od navodil političnih strank, kot to zapoveduje 82. člen ustave. Prav tako opozarjamo na določbe ustave, da morata biti izvršna in zakonodajna oblast ločeni. Trenutno je namreč praksa, da se v državnem zboru sprejemajo različni zakoni tako po diktatu političnih strank kot tudi izvršne oblasti, kar vodi v sprejemanje predpisov, ki lahko postanejo tudi del sistemske korupcije." Ob tem so posebej izpostavili maja letos sprejeta podzakonska predpisa, to sta odlok o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za leto 2012 in vladna uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki po prepričanju predstavnikov omenjenih civilnodružbenih organizacij predstavljata primer takšnih dokumentov, ki spodbujajo k nepreglednim in neodgovornim postopkom ravnanja z državnim premoženjem ter zlorabi in korupciji. Zato zahtevajo umik spornega odloka. 233 strani dolg odlok o načrtu ravnanja z državnim premoženjem je bil sprejet praktično brez razprave Julijana Bizjak Mlakar je izpostavila, da je bil 233 strani dolg odlok, ki med drugim zajema nepregleden seznam državnega premoženja, sprejet praktično brez razprave. "Ob tem pri nepremičninah, ki se jih prodaja, večinoma niso navedeni niti naslovi stavb in stanovanj niti njihov neto tloris površin, kakor tudi ne stanja njihove zasedenosti ter trenutnega namena njihove uporabe. Po njenih besedah prav tako niso navedene površine zemljišč, ki jih prodajajo. Ravno tako ni obrazložitev glede morebitnih potreb preostalega javnega sektorja po teh nepremičninah. "Navedeni tudi niso razlogi, zaradi katerih naj bi se določene nepremičnine menjale. Prav tako ni navedenih razlogov neodplačnih prenosov nepremičnin. Niti ni opredelitev javnega interesa in namena uporabe, ki naj bi upravičil brezplačen prenos premoženja." Kot nadalje Julijana Bizjak Mlakar, večinoma tudi ni navedenih razlogov odtujitev premoženja z neposredno pogodbo in ne podatkov, na koga se namerava to premoženje prenesti z neposredno pogodbo, ki je predvidena. Opozorila je tudi na površnosti pripravljavcev seznama, ki se med drugim kažejo tudi v tem, da so določeni zapisi identifikacijskih oznak stavb za prodajo, ki v bazah GURS sploh ne obstajajo. Vsebina odloka je ponekod zavajajoča Prav tako je opozorila, da je vsebina odloka ponekod zavajajoča. "Tako se na primer pod načrti razpolaganja z zemljišči nahajajo tudi stavbe, ki se jih prodaja večinoma z nesramno nizkimi orientacijskimi cenami, kar pa je mogoče odkriti šele z vpogledom v bazo GURS. Kot recimo v primeru stare psihiatrične klinike na poljanskem nasipu ob Ljubljanici. Tam se prodaja parcela za 800 tisoč evrov, na njej pa je cel kompleks klinike, ki je po podatkih GURS vreden šest milijonov evrov." Izrazila je tudi zaskrbljenost, ker pred uvrstitvijo objektov v načrt prodaje ni bilo postopkov ugotovitve morebitnih potreb po stavbah in zemljiščih znotraj javnega sektorja. "Tako javni sektor kupuje določene stavbe, poslovne prostore, stanovanja, načrtuje novogradnje, hkrati pa želi prodati obstoječa zemljišča, stanovanja in stavbe, tudi tiste, ki bi jih javni sektor potreboval." Ministrstvo za obrambo po njenih besedah prodaja kar nekaj stavb, primernih za dijaške in študentske domove, internate, begunske centre, materinske domove, domove za starejše občane in tako dalje.

Zagotoviti bi bilo treba "zakonodajne sledi" Po mnenju omenjenih civilnodružbenih organizacij je ob zakonodaji, ki daje podlago oškodovanju javnega premoženja in jo lahko štejemo k sistemski korupciji, sporen tudi zakon o slovenskem državnem holdingu. Posedi se v zvezi s tem sprašuje, kakšni so cilji te zgodbe. Po njegovem prepričanju niso usmerjeni v izboljšanje upravljanja z državnim premoženjem, temveč h krpanju javnih financ.

Habičeva pa je izpostavila, da je treba zagotoviti t. i. "zakonodajne sledi" nastajanja posameznih predpisov, kar bi zagotovo zmanjšalo možnosti sistemske korupcije. Prav tako se je zavzela za transparentnost posameznih postopkov prodaje, pri čemer so zlasti pomembna merila za prodajo premoženja, nič manj pa tudi nadzor nad izvedbo.