Povračilo stroškov za malico in prevoz je slovenski unikum

Ekonomist Polanec in pravnica Belopavlovičeva predlagata: znižajte odpravnine, ukinite plačilo za malico in prevoz na delo, omogočite lažje odpuščanje, tudi brez razloga ...

1 / 2

2 / 2

Reforma delovnopravne zakonodaje je ena od ključnih strukturnih reform, ki čaka to vlado, in prav to bo minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak ta teden predstavil socialnim partnerjem. Kot poudarja Vizjak, je glavni cilj te reforme odprava segmentacije na trgu dela, tako da nameravajo uvesti enotno pogodbo za nedoločen čas, pogodbo za določen čas pa bi bilo možno sklepati le v izjemnih primerih. Kot poudarja resorni minister, je namreč pogodba za nedoločen čas trenutno nedosegljiva za mlade in tiste, ki iščejo službo. Poleg tega bo zakon na novo uredil tudi vsa druga področja od odpravnin do preostalih dodatkov (malice, prevoza na delo, dodatka na delovno dobo ...). Kakšen bo končni zakon, bo odvisno od pogajanj med vsemi deležniki, mi pa smo izpostavili nekaj točk, kjer so stališča nasprotujoča.

Polanec: Uvesti bi bilo treba odpuščanje brez razlogov Ekonomist Sašo Polanec je prepričan, da je treba spremeniti zdajšnji zakon o delovnih razmerjih, saj je ta izredno regiden. Po njegovem prepričanju predlog, po katerem bi uvedli enotno pogodbo za nedoločen čas, ni napačen, vendar bi bilo treba ob tem omogočiti lažje odpuščanje, saj zdajšnje pogodbe za nedoločen čas tega preprosto ne omogočajo. "Takšen sistem, kot ga imamo zdaj, onemogoča fleksibilnost iz več razlogov. Prvi je ta, da podjetje preprosto ne more odpustiti delavca za nedoločen čas. Če se pa tega loti, je postopek izredno dolgotrajen, poleg tega pa mora navesti celo vrsto razlogov, zakaj delavca ne potrebuje. Mislim, da za odpuščanje ne bi bilo treba navesti razlogov, temveč da bi delodajalec preprosto rekel tega delavca ne potrebujem več," je jasen Polanec, ki poudarja, da bi s tem zagotovo vplivali na produktivnost zaposlenih. "Starejši so danes namreč v priviligiranem položaju, saj se podjetja praviloma odločajo, da prej odpustijo mlajše delavce, tiste z manj delovne dobe, saj morajo v tem primeru plačati manj odpravnine. Ob tem pa se ne zavedajo, da prav mlajši več prispevajo k produktivnosti. Ti imajo namreč več idej." Pravnica Nataša Belopavlovič, ki je sodelovala pri pripravi več zakonov s tega področja, pravi, da je takšna usmeritev prava in je po vzoru sosednje Avstrije.

Dodatek na delovno dobo le za zvestobo pri podjetju Po prepričanju Nataše Belopavlovič je dodatek na delovno dobo, kot ga poznamo danes, redek pojav v državah Evropske unije. "Dodatek na delovno dobo bi morali ukiniti in uvesti dodatek na stalnost oziroma lojalnost podjetju, ko je pri njih zaposlen," je prepričana Belopavlovičeva, ki meni, da bi bilo treba ta del prepustiti kolektivnim pogodbam. Polanec pa dodaja: "Dodatek na delovno dobo, ki je avtomatičen, ni smiseln, saj v takšnem primeru prihaja do večje odstopanosti med produktivnostjo in stroškom dela. Če pa mora dodatek na delovno dobo že ostati, bi ga bilo smiselno bistveno znižati."

Zakaj nekaterim subvencioniramo prevoz, drugim pa ne najemnin? Najtežji del pogajanj čaka vlado, predvsem s sindikati, glede vprašanja povračila stroškov za prevoz na delo in malice. Naša sogovornika menita, da omenjeno ne spada v zakon v delovnih razmerjih. Sašo Polanec pravi, da sta ti vprašanji slovenska posebnost in da ju ne bi smeli imeti. "Zdaj sta povračili za malico in prevoz na delo neobdavčen del dohodka. Diskriminatorno je predvsem povračilo stroškov prevoza, saj onemogoča fleksibilnost. Zakaj bi bili tisti, ki so bolj oddaljeni od delovnega mesta, subvencionirani, tisti, ki pa živijo denimo v Ljubljani in plačujejo visoke najemnine, pa ne. Zakaj ne bi stroške krili tudi takšnim," se sprašuje Polanec in dodaja, da bi bilo ti dve dilemi možno rešiti na dva načina: "Ali naj za ti dve postavki, torej malico in prevoz na delo, dvignemo bruto plačo ali pa za ta znesek dvignemo stopnjo splošne olajšave."

Prevoz na delo in regresirana prehrana nista temeljni pravici Podobnega mnenja je tudi Belopavlovičeva. "Trenutna zakonodaja, ki nalaga delodajalcu, da krije strošek prevoza, je po mojem prepričanju ustrezna. To namreč slabo vpliva na mobilnost, saj delodajalci zaradi višjih stroškov raje zaposlijo tistega, ki stanuje bližje. Primerljive države povračila stroškov prevoza na delo ne poznajo, zato bi ga bilo smiselno ukiniti," meni Belopavlovičeva, ki o regresu za prehrano meni, da nima kaj iskati v zakonu, temveč bi ga bilo dobro urediti v kolektivnih panožnih pogodbah. "Dejstvo pa je tudi, da sta bili plačili, tako za malico kot prevoz na delo, vpeljani kot socialni korektiv, za tiste z nižjimi prihodki. Na to so pristajali predvsem delodajalci, ker ta del pač ni obdavčen. Menim, da plač ne bi smeli reševati s takšnimi ali drugačnimi dodatki, temveč bi morali zvišati bruto plačo."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Sorodne vsebine

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano
{{headline}}
{{display_url}}
{{description1}} {{description2}}