Petek, 30. 6. 2017, 9.34
7 let, 4 mesece
Pošta Slovenije: Pojasnilo v zvezi z identifikacijo plačnikov na poštah
V zvezi s kolumno Mihe Mazzinija Slovenske pošte so po novem zasliševalnice, ki smo jo na Siol.net objavili 28. junija 2017, smo 29. junija 2017 prejeli pojasnilo Pošte Slovenije. Objavljamo ga v celoti, brez vsebinskih in lektorskih posegov.
"Na včerajšnjo kolumno avtorja Mihe Mazzinija, v kateri med drugim navaja, da Pošta Slovenije oziroma njeno vodstvo v zvezi z identifikacijo plačnikov na poštah, ki je posledica izvajanja nove uredbe, krši zakon, podajamo pojasnilo Nove KBM in Pošte Slovenije:
Nova uredba o identifikaciji plačnikov pri ponudnikih plačilnih storitev, ki je stopila v veljavo v ponedeljek, 26. junija (Uredba EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, velja za vse ponudnike plačilnih storitev v Evropski uniji in vključuje nekatere spremembe denarnih plačil.Pošta Slovenije kot izvajalec sodeluje s partnerjem Novo KBM, ki je ponudnik plačilnih storitev za stranke vseh bank, ki te storitve opravljajo na poštah. Oba partnerja dosledno spoštujeta in izvajata zakonodajo ter predpise glede identifikacije plačnikov.
V skladu z navedeno Uredbo je treba pri določenih vplačilih evidentirati tudi podatke o dejanskem plačniku, zato mora dejanski plačnik predložiti delavcu veljavni osebni dokument s fotografijo (osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje – kartica, izkaznica prosilca za mednarodno zaščito).
Pošta Slovenije mora kot zunanji izvajalec plačilne storitve od stranke pridobiti naslednje podatke: ime priimek, naslov vplačnika (če je ta drugačen od zapisanega na plačilnem nalogu), vrsto osebnega dokumenta, številko osebnega dokumenta,kraj izdaje osebnega dokumenta, državo izdaje osebnega dokumenta, državo naslova plačnika, kraj rojstva, datum rojstva.
Uredba opredeljuje nekaj izjem, kjer se identifikacija ne izvede:
- kadar plačnik izvede plačilo z UPN nalogom, ki ima QR kodo z vsemi podatki (obrazec UPN QR) ali OCR vrstico in zneskom do vključno 1.000 EUR, ne glede na to, ali je za plačilo predložila gotovino ali drug plačilni instrument;
- v primeru plačil na račune proračunskih uporabnikov (namen plačila je poravnava davkov, kazni ali drugih dajatev javnim organom na proračunski račun) do vključno 1.000 EUR.
Primer, ki ga navaja g. Miha Mazzini v svojem prispevku, ne spada v nobeno od omenjenih izjem. Postopek identifikacije je bil izveden skladno s pravili.
Kot je razvidno iz pojasnila Združenja bank Slovenije, je bila predlagana izjema oziroma poenostavitev ureditve za gotovinska plačila pod 1.000 EUR tako, da v takih primerih identifikacija plačnikov ne bi bila potrebna. Takšno možnost sicer uredba navaja, vendar je za njeno uveljavitev v slovenskem pravnem prostoru treba sprejeti t. i. izvedbeno uredbo oz. podzakonski akt. Ta ni bil sprejet, tako da ni pravne podlage za upoštevanje te izjeme.
6