Torek, 27. 9. 2016, 16.28
7 let, 1 mesec
Poslanci potrdili mini davčno reformo, gospodarstveniki jezni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,05
1
DZ je sprejel novele treh davčnih zakonov, od katerih si vlada obeta povečanje konkurenčnosti poslovnega okolja v Sloveniji, kar bo po pričakovanjih vplivalo na vzdržno gospodarsko rast in povečalo konkurenčnost države v svetu. Med poglavitnimi spremembami sta preoblikovanje lestvice za odmero dohodnine in zvišanje obdavčitve podjetij.
Novela zakona o dohodnini prinaša pomembno spremembo dohodninske lestvice, tako da se bodo razbremenile plače nad 1,64-kratnikom povprečne plače, je dopoldne v razpravi povedala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.
Uvedba novega davčnega razreda
Med zdajšnjim drugim in tretjim razredom se bo uvedel nov davčni razred s 34-odstotno stopnjo davka, ki bo veljala za neto davčno osnovo med 20.400 in 48.000 evri, stopnja davka v četrtem razredu, kamor se uvrščajo zavezanci z neto davčno osnovo med 48.000 in 70.907 evri, pa se bo znižala na 39 odstotkov. S tem se blaži progresivnost veljavne lestvice za odmero dohodnine, ki je nekonkurenčna, je dejala Vraničarjeva.
Ostaja pa najvišji razred pri dohodnini s 50-odstotno obdavčitvijo za tiste z neto davčno osnovo nad 70.907 evri.
Novosti in spremembe
Novost je še posebna davčna obravnava za nagrade, ki jih zaposleni v podjetjih prejemajo enkrat letno na podlagi poslovne uspešnosti, kot so 13. plače in božičnice. Za izplačila do višine 70 odstotkov povprečne plače po novem ne bo treba obračunati dohodnine.
Spremembe se uvajajo tudi za tiste z nižjimi prejemki, in sicer se dohodkovni prag za upravičenost do višje dodatne splošne olajšave zvišuje za 300 evrov, na 11.166,37 evra. Po besedah ministrice gre za približno 20 tisoč zavezancev, predvsem prejemnikov minimalne plače. Višina splošne olajšave in tudi dodatne splošne olajšave ostaja na ravni iz leta 2016.
V večini poslanskih skupin so te rešitve načeloma podprli, a skorajda vsi po vrsti vlado pozivali k bolj odločnim ukrepom v smeri razbremenitve stroškov dela, še posebej tistih z nižjimi prejemki. Da predlagane spremembe še ne pomenijo konca iskanja rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, je obljubila tudi Vraničarjeva, ki nove ukrepe napoveduje v prihodnjem letu.
Leta 2017 v proračunu 106 milijonov evrov manj
Spremembe pri dohodnini bodo povzročile izpad 106 milijonov evrov proračunskih prihodkov v letu 2017, v letu 2018 pa še dodatnih 200 tisoč evrov. V večji meri se bo ta izpad nadomestil z zvišanjem davka od dohodkov pravnih oseb z veljavnih 17 na 19 odstotkov.
Ni pa vlada posegala v olajšave, zaradi katerih je efektivna davčna stopnja nižja od zakonske. Kot so v razpravi poudarjali poslanci koalicije, se bo efektivna davčna stopnja zvišala z 11,5 na 13,2 odstotka, s čimer se bo Slovenija v primerjavi s preostalimi državami EU še vedno uvrščala med tiste z nižjo obdavčitvijo dobičkov podjetij.
DZ je sprejel tudi novelo zakona o davčnem postopku, ki prinaša vrsto novosti in poenostavitev za davčne zavezance ter dodatnih možnosti za lažje plačilo davčnega dolga.
Gospodarstveniki so napovedali prekinitev pogovorov z vlado in protestni shod.
Pozdravili predizpolnjene obračune prispevkov
Poslanci so kot najbolj dobrodošlo novost pozdravljali predizpolnjene obračune prispevkov za socialno varnost, ki jih bo finančna uprava (Furs) pošiljala vsem prostovoljno vključenim v obvezno pokojninsko zavarovanje, kot so na primer samozaposleni in kmeti. Da pa bodo ti zavezanci prejeli predizpolnjen obračun prispevkov, morajo s Fursom poslovati prek njegovega portala eDavki.
Novost je tudi zamik roka plačila davkov in prispevkov za pet dni po izplačilu plač. S tem se bo zavezancem omogočilo večjo likvidnost, torej lažje plačilo davkov in prispevkov. Zamik bo veljal tudi v drugih primerih plačila davkov z davčnim odtegljajem.
Dodatne možnosti za lažje plačilo davčnega dolga
Novela zakona o davčnem postopku prinaša tudi dodatne možnosti za lažje plačilo davčnega dolga. Davčni organ bo namreč lahko v primerih poenostavljene prisilne poravnave dovolil obročno plačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih. Da bi zavezance spodbudili k prostovoljnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti, se bosta pri višini obrestnih mer upoštevali teža kršitve in okoliščina, ali je zavezanec kršitev odpravil sam ali jo je ugotovil davčni organ.
Gospodarstveniki prekinjajo dialog z vlado
"Ključni predstavniki gospodarstva smo si v zvezi z davčnimi spremembami več mesecev prizadevali z argumenti prepričati vlado, da naj bo davčna reforma odločna, razvojna in pravična. Ugotavljamo, da vlada naših argumentov ni upoštevala. Pri tem se je sklicevala na javno-finančno konsolidacijo, zaradi katere menda ni mogoče storiti nič več," so v skupni izjavi za javnost zapisali predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije, Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije ter Kluba slovenskih podjetnikov – SBC.
"Vlada bremena deli krivično"
Menijo, da je mogoča odločnejša davčna reforma, in prepričani so, da vlada bremena deli krivično. "Večini slovenskih davkoplačevalcev, ki delajo v gospodarstvu, ponuja drobtinice, podjetjem pa po nepotrebnem z višjimi davki jemlje še več razvojnega potenciala," sporočajo in dodajajo, da država danes pobere 1,3 milijarde evrov več davčnih prilivov kot leta 2013, javnim uslužbencem v povprečju deli po tisoč evrov bruto višje plače na leto, zaposlenim v gospodarstvu z davčnimi spremembami ponuja le drobtinice (v povprečju letos dobijo 24 evrov, prihodnje leto okoli 150 evrov bruto na leto), podjetja pa celo dodatno obremenjuje, tudi z davčnim prestrukturiranjem.
Ne vidijo smisla v nadaljnjih pogovorih
"Ne le da davčno prestrukturiranje do zdaj ni bilo usklajeno s ključnimi deležniki v gospodarstvu, kljub obljubi predsednika vlade je ta zakonodaja danes na dnevnem redu zasedanja državnega zbora. Na pogovore pa nas pristojna ministra vabita – šele jutri," so še zapisali.
Po današnji potrditvi davčnega prestrukturiranja v državnem zboru v združenjih delodajalcev ne vidijo smisla v nikakršnih nadaljnjih pogovorih s predstavniki vlade in ministrstev o davčni reformi, "dokler ne bodo z vladne strani na papirju podana jasna izhodišča za odločno, razvojno in pravično davčno reformo".
Vraničar Ermanovo odziv gospodarstvenikov presenetil
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman razume, da gospodarstveniki ne morejo z navdušenjem podpreti zvišanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, kljub temu pa jo je njihov odziv na potrditev davčnih sprememb močno presenetil. Kot je dejala, so doslej kazali dokaj visoko raven razumevanja za nadaljnje stabilno finančno okolje.
"Obžalujem, da so gospodarska združenja v zadnjih dneh predstavila dokaj intenzivno nasprotovanje predlaganim spremembam, saj smo z njimi celo leto intenzivno sodelovali," je v izjavi za javnost dejala finančna ministrica.
1