Populistične zablode Mira Cerarja, ki mladim obljublja gradove v oblakih

Si res želite živeti v državi, kjer bi vam vlada tako kot v nekdanji Sovjetski zvezi urejala stanovanje, ali bi raje imeli dobro službo z visoko plačo in si sami kupili stanovanje po svojih željah?

1 / 2

2 / 2

V sprejemanju je nacionalni stanovanjski program za prihodnje desetletje. Vlada premierja Mira Cerarja ugotavlja, da imajo mladi v Sloveniji omejene možnosti za stanovanjsko osamosvajanje, saj so večinoma zaposleni za določen čas ali opravljajo prekarno delo. Njeni predlagani ukrepi, kako bi za mlade uredila stanovanja:

- mladim posameznikom in družinam bi ponudila finančno ugodnejša stanovanja,

- s cenejšo gradnjo naj bi zagotovila tudi ugodnejša najemna stanovanja za mlade,

- spodbujala bi javno-zasebno partnerstvo med uporabniki stanovanj in stanovanjskim skladom,

- mladi bi imeli možnost najema stanovanj s poznejšim odkupom.

To je nekaj ukrepov, ki jih vlada v okviru resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 poslancem državnega zbora predlaga v sprejem.

Vladne neumnosti zaradi prilizovanja volivcem: Predlagani ukrepi so za ušesa volivcev, ki nimajo rešenega stanovanjskega problema, zelo privlačni. Vseeno pa je treba poudariti:

- Vlada nima denarja za takšne finančne spodbude.

- Kje je pri predlaganem nacionalnem programu kriterij pravičnosti: zakaj je stanovanjski problem na primer 30-letnika v najbolj aktivni dobi bolj pereč od stanovanjskega problema na primer upokojenca?

- Starostna meja, do katere bi država mladim pomagala do stanovanj – zakaj se ne bi premaknila na primer na 40 let? Zakaj ne na 50 let? Zakaj pa ne bi potem država poskrbela za reševanje stanovanjskega problema kar vseh državljanov?

- Je res poslanstvo moderne države, da zagotavlja stanovanja za določeno skupino državljanov, tako kot je bila to vizija Stalinove Sovjetske zveze?

- Kakšne posledice za razvoj družbe in države bi povzročila vlada, ker bi s tem dušila mobilnost med ljudmi in jih za vse življenje vezala na lastniško stanovanje?

- Skoraj vse vlade v Sloveniji so napovedovale uvedbo nepremičninskega davka, nobena sicer ni bila operativno sposobna tega davka uvesti, zato preseneča samozavest zdajšnje Cerarjeve vlade, ki se čuti kompetentno na nepremičninski trg poseči z mnogo močnejšimi ukrepi, kot je nepremičninski davek.

- Pri političnih obljubah, da bo "država poskrbela za …" je treba poudariti, da "država" pomeni proračun oziroma državno blagajno, v kateri je toliko denarja, kolikor vanjo vplačamo davkov (za natančnejše prihodke je treba vsekakor omeniti še nekatere druge prilive: vir).

Glas razuma Kaj pa o nacionalnem stanovanjskem programu menita dva ekonomista, ki se ukvarjata tudi z nepremičninskimi vprašanji?

PATOLOGIJA SLOVENSKEGA ČAŠČENJA STANOVANJ

Luka Gubo, finančnik

Stanovanjsko problematiko mladih je težko rešiti. Tisti, ki so lastniki stanovanj, zelo počasi spuščajo cene – govorim o Ljubljani. Ogromnih prodajnih pritiskov ni in jih verjetno v prihodnjih letih tudi ne bo. Da bi politika to lahko spremenila in nekoga prisilila, da proda nepremičnino po nižji ceni, ni izvedljivo. Lahko se odločijo za sofinanciranje, a že zdaj davkoplačevalci plačujemo krepko krepko preveč davkov. Bomo zdaj še dodatno plačevali, da bo nekdo imel hišo v Ljubljani? Po mojem to ni najboljša rešitev. Nastradali bomo davkoplačevalci. Drugi način pa je, da banke začnejo bolj kreditirati mlade. A v preteklosti so se s krediti opekle, čeprav je res, da so posojale predvsem podjetjem, ne gospodinjstvom. Vprašanje časa je, kdaj bodo pripravljene s polno silo spet kreditirati nepremičninski trg. Lahko se to zgodi že zdaj, lahko pa šele čez nekaj let. Slovenski politiki žal razmišljajo tako, da je treba nekaj takega sprejeti, da bodo volivci mislili, da so veliko naredili zanje, ni jim pa v interesu izvesti reform, ki bi lahko dolgoročno imele zelo dober, močan učinek.

Bernard Brščič, ekonomist

Stanovanjski sklad mladim ne more pomagati, ker imamo zelo nizke plače. Plače pa so nizke, ker je tako poslovno okolje. V Švici in Lichtensteinu nimajo nobenih stanovanjskih skladov, ampak se večinoma to zagotavlja bodisi z zasebnim nakupom ali tržnim najemom. Če nimaš kapitala za nakup, bi se moral odločati za najem. Toda plače so prenizke, da bi lahko ali komercialno najemal ali kupoval, po drugi strani pa so cene stanovanj previsoke. Čim manj se bo država vmešavala v stanovanjski trg, bolje bo. Zagotovi naj pogoje, da bodo ljudje lahko delali posel, to bo tudi za mlade najboljše, ne pa da bodo zaposlili še 50 uradnikov, ki se bodo ukvarjali z nekimi razpisi, rezultat pa bodo še bolj nedostopna stanovanja. Ne potrebujemo večje vloge stanovanjskega sklada. Nasprotno, treba bi bilo razmišljati o manjši vlogi države tudi na tem področju in ukiniti stanovanjski sklad. To je zgrešena stanovanjska politika, ker je globoko v socializmu. Vsak je odgovoren, da si streho nad glavo priskrbi sam, država pa naj ustvarja ustrezno poslovno okolje, da bodo ljudje lahko delali in si tako reševali stanovanjsko problematiko. Miselnost, da ti bo država zagotavljala streho nad glavo, je bolna. Treba se je zanesti na družino in na dobre odnose v njej. Če pa vsak misli, da moraš že pri 25 letih imeti svojo hišo, to ne gre.
Mihi Jazbinšku je hvaležnih 160.405 slovenskih družin Država Slovenija že ima eno izkušnjo z nepremičninami, in sicer z lastninjenjem družbenih stanovanj. Jeseni leta 1991 je bil namreč sprejet stanovanjski zakon oziroma t. i. Jazbinškov zakon (po takratnem ministru za okolje Mihi Jazbinšku). Ta zakon je najemnikom v družbenih stanovanjih omogočil, da so ta stanovanja odkupili po izjemno ugodnih pogojih. Po Jazbinškovem zakonu je bilo prodanih 160 tisoč od 220 tisoč takrat družbenih stanovanj. Večina preostalih stanovanj je bila denacionalizirana.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano