Pokojninski skladi: vzeti ali pustiti?

Zavarovanci, predvsem tisti, ki jim premije za prostovoljno pokojninsko zavarovanje plačuje delodajalec, se srečujejo z dvomom: nadaljevati zavarovanje ali izbrati izplačilo privarčevanih sredstev, ki so se zbrala v zadnjih desetih letih. Pri izračunih, kaj je za zavarovanca boljše, je treba upoštevati več dejavnikov.

Sredstva delodajalca mogoče izplačati po desetih letih Pomena in upravičenosti prostovoljnega pokojninskega zavarovanja nezanemarljiv delež zavarovancev ni sprejel, če sodimo po številu zavarovancev, ki so po desetih letih vplačevanja izkoristili možnost predčasne prekinitve. Po preteku tega roka zavarovanec lahko zahteva izplačilo sredstev, ki jih je zanj vplačal delodajalec, še pred tem pa tudi sredstev, ki jih je vplačal sam. A predčasna prekinitev zavarovanja ne omogoča pridobitve celotnega privarčevanega zneska.

Davčna ugodnost pri vplačevanju najprej delodajalcu Ob uvedbi prostovoljnih pokojninskih skladov pred dobrimi desetimi leti je država z davčnimi olajšavami spodbujala zaposlene, še bolj pa delodajalce, ki za zaposlene plačujejo pokojninsko zavarovanje, da se vključijo v prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Vplačila v višini do 5,844 odstotka bruto plače zaposlenega (vendar v letu 2012 ne več kot 2.755,71 evra) so oproščena davčnega bremena, pri čemer ima prednost za uveljavljanje davčnih olajšav delodajalec. Če ta vplačuje sredstva najmanj do najvišjega zneska posebne davčne olajšave, zaposleni z nadaljnjimi vplačili v prostovoljni pokojninski sklad ne more nižati svoje dohodninske osnove.

Ker se večina zaposlenih ne more pohvaliti, da jim delodajalec vplačuje tak znesek, so vplačila v prostovoljni pokojninski sklad lahko zanimiv vir davčnega prihranka za zaposlene posameznike. Sto vplačanih evrov na pokojninski račun namreč lahko, spet odvisno tudi od drugih prejemkov, pomeni celo 41 evrov manj na dohodninski položnici, kar je prav tako treba upoštevati pri izračunih ekonomske upravičenosti prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Prav tako tudi dejstvo, da je pridobljena dodatna pokojnina po rednem poteku prostovoljnega pokojninskega zavarovanja obdavčena le v polovičnem obsegu.

"Bo že nekako" Zakaj se ob vseh davčnih ugodnostih zavarovanci vendarle odločajo za predčasno prekinitev prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, smo vprašali nekatere izvajalce. V Skupni pokojninski družbi razloge vidijo predvsem v težkih razmerah pri številnih zavarovancih, ki jih pestijo nizke plače ali nezaposlenost v družini, a tudi v še vedno dokaj prisotnem prepričanju, da bo država že nekako poskrbela za pokojnine tudi brez dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Pri Modri zavarovalnici vidijo še odsotnost tradicije tovrstnega varčevanja, zaradi katerega si mnogi tega ne predstavljajo pravilno in so si ga od začetka zastavili kot "desetletno varčevanje". Številni zavarovanci vidijo negotovo prihodnost, upokojitev pa kot zelo oddaljeno, zato se raje nagibajo tekoči potrošnji, so še povedali.

Poslovanje in transakcije pod nadzorom Ali bo ob upokojitvi, katere starost se vedno bolj odmika, sploh ostalo še kaj denarja v teh skladih, skrbi zavarovance, ki razmišljajo o takojšnjem izplačilu. Izvajalci pojasnjujejo, da so vsa sredstva zavarovancev ločena od sredstev pokojninske družbe in naložena v skladu z naložbeno politiko, opredeljeno s pokojninskim načrtom in zakonom o zavarovalništvu. Vse transakcije nadzoruje tudi skrbniška banka. Za zajamčeni donos sklada jamči družba upraviteljica sklada, ki mora imeti predpisan kapital vsaj v višini 4 odstotkov zbranih sredstev. Kapitalsko ustreznost nadzirata aktuar in Agencija za zavarovalni nadzor, ki bi v primeru nezadostnega kapitala zahtevala dokapitalizacijo. Pokojninske družbe zato poudarjajo, da je zelo pomembno, kdo so njihovi lastniki in kakšna je njihova kapitalska moč.

Možnost visokih donosov in varnost nista na istem tiru Na očitke, da so na trgu veliko bolj donosne varčevalne možnosti, izvajalci prostovoljnega pokojninskega odgovarjajo, da je donosnost le eden od dejavnikov, ki ga je treba upoštevati pri izračunu. V primerjavi s kapitalskimi trgi imajo pokojninski skladi zajamčeni donos, v primerjavi z drugimi varčevalnimi produkti pa že prej omenjene davčne ugodnosti. Visoke donosnosti so povezane s tveganjem, ki lahko pripelje tudi do nasprotnih učinkov, kar preveč dobro vedo vsi, ki v zadnjih letih štejejo izgube z delnicami in delniškimi skladi.

Izvajalci pokojninskega sklada so prepričani, da je kombinacija varnosti, donosnosti in davčnih ugodnosti njihovo najmočnejše orodje, imajo pa pripravljene izračune, s katerimi so pripravljeni dokazovati, da so bili pokojninski skladi, če ne najboljša, pa vsaj ena od najboljših možnosti dolgoročnega varčevanja v preteklih desetih letih.

Tudi tisti, ki so denar vzeli, so vendarle nadaljevali Pri Modri zavarovalnici je do konca letošnjega marca pogoje za izredno prekinitev dosegla dobra polovica zavarovancev, med katerimi se je 46 odstotkov odločilo za to možnost. V Skupni pokojninski družbi se je lani in letos za izredno prenehanje zavarovanja in dvig zbranih sredstev odločilo 8,6 odstotka vseh zavarovancev, kar je obseg kritnega sklada v tem obdobju zmanjšalo za 2,4 odstotka.

Ob tem oba izvajalca dodajata, da so se praktično vsi ti zavarovanci, ki so še vedno zaposleni, znova vključili v dodatno pokojninsko zavarovanje in nadaljujejo zbiranje sredstev, ki jim jih večinoma vplačujejo delodajalci.