Sreda, 6. 3. 2019, 16.52
5 let, 2 meseca
Po pustnem torku se je za katoličane začel 40-dnevni post #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,08
Danes se je za katoliške vernike začel 40-dnevni post pred veliko nočjo.
Po včerajšnjem pustnem torku je danes nastopila pepelnična sreda, na katero katoličani začenjajo 40-dnevni post pred veliko nočjo. Slovenska karitas je tudi letos pripravila preventivno akcijo 40 dni brez alkohola, ki tokrat poteka s podnaslovom Za odgovoren odnos do alkohola.
Omenjena akcija, ki so jo javnosti predstavili danes, vsakogar vabi, da se tako doma kot v službi, v družbi in na cesti odgovorno vede do alkohola in drog. Vsak dan in vsak korak šteje, so pozvali v Slovenski karitas. Po njihovih besedah lahko vsak sodeluje osebno, z družino, kot skupina ali v okviru župnije.
Vabijo tudi na romanji, ki bosta v spodbudo sodelujočim v akciji in v podporo tistim, ki na kakršenkoli način trpijo zaradi alkohola. Romanje na Brezje bo v soboto, romanje na Sveto Goro pa 31. marca. Akcijo že 14. leto pripravljajo skupaj z Javno agencijo za varnost prometa in Zavodom Med.Over.Net kot soorganizatorjema.
Izpoved alkoholika: Težave z alkoholom imam že od najstniških let. Video: Planet.
Na pepelnično sredo se začenja 40-dnevni post
Kjer strogo spoštujejo izročilo, so do torka opolnoči pospravili vse sledi pustnega veseljačenja, ponekod pa se bodo od pusta poslovili danes. Pusta bodo v okviru 11. Istrskega karnevala pokopali na Belem križu, prav tako pa tudi v Cerknici, Mozirju in Kostanjevici na Krki, kjer pa mu rečejo Kurent.
Značilna postna jed so preste. V visokem srednjem veku so imele obliko štručke s kratko zavihanima konicama, v novem veku pa se je pojavila paličasta oblika. Do 19. stoletja so bile v navadi le med družbeno elito, odtlej pa so jih nudili zlasti v gostilnah.
Na pepelnično sredo se je začel 40-dnevni post, ko naj bi se katoliški verniki tudi z delnim odrekanjem hrani, predvsem mesu, notranje prenovili. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob tem opozarjajo, da je treba pri postu upoštevati, v kakšni kondiciji je organizem ter koliko smo fizično aktivni in zdravi: "Na splošno velja, da mlada, zdrava populacija post pod določenimi pogoji lahko lažje prenese. Postenje pa odsvetujemo bolnikom, saj jim stradanje lahko povzroči še dodatne težave pri njihovem okrevanju."
Namen posta ni v odrekanju hrani, ampak v duhovni prenovi
Kot navajajo, se številni na postenje pripravijo tako, da postopno preidejo na uživanje sadja in zelenjave. Pri tem se lahko že prvi dan postenja pojavijo občasni napadi lakote, glavobol in razdražljivost, pozneje pa tudi mišična in splošna slabost ter hitra utrujenost, kar pa je odvisno od vsakega posameznika.
"Zavedati se moramo, da dolgotrajno strogo postenje ali stradanje vodi v izgubo telesne teže tudi na račun izgube vode, kar lahko povzroči nevrološke, hormonske in druge zdravstvene težave. Po dolgotrajnejšem strogem postenju začne organizem koristiti strukturne beljakovine v mišicah, nato pa tudi v drugih tkivih. Dolgotrajnejše popolno postenje ali stradanje, ki temelji le na nadomeščanju izgubljene vode, se lahko konča tudi s smrtjo," opozarjajo.
V Katoliški cerkvi naj bi se sicer verniki v času 40-dnevnega posta ob petkih vzdržali uživanja mesnih jedi, medtem ko je na pepelnico in veliki petek zapovedan strogi post, ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega. Pri tem poudarjajo, da "namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega".
