Po predlogu kazenskega zakonika tudi dosmrtni zapor

Minister za pravosodje Lovro Šturm je po seji dejal, da predlog predvideva kot izjemno možnost tudi uvedbo kazni dosmrtnega zapora za skrajna dejanja zoper človečnost. Predlog po Šturmovih besedah prinaša boljše, jasnejše in ustreznejše rešitve na področju kazenskega materialnega prava. Ureja določena kazniva dejanja, ki jih obstoječi kazenski zakonik ne vsebuje. Predlog je moderno naravnan, je poudaril minister.

Predlog je plod 12 let razprav Ministrstvo za pravosodje se pisanja tega predloga ni lotilo lahkomiselno, temveč med drugim temelji na predlogih iz 12 let razprav in na raziskovalnem projektu, ki ga je za ministrstvo za pravosodje izvedla pravna fakulteta v Ljubljani. Besedilo je bilo od oktobra tudi v medresorskem usklajevanju in javni razpravi, je še dodal minister.

Kazen bo možno prestajati tudi na prostosti

Med najpomembnejšimi novostmi, ki jih je izpostavil minister, so večja možnost prilagajanja sankcij storilcem kazenskih dejanj. Na novo se opredeljuje tudi prestajanje kazni na prostosti z družbeno koristnim delom, vključene so tudi novosti v zvezi z zastaranjem kazenskega postopka in v zvezi z evidenco pedofilov, je pojasnil Šturm.

Predvidena je tudi dosmrtna zaporna kazen Kot izjemno možnost za najhujša kazniva dejanja nov zakonik predvideva tudi dosmrtni zapor. "Tako kazen imajo v 24 evropskih državah in Slovenija za njimi ne sme zaostajati," je pojasnil minister. Vendar po Šturmovih besedah dosmrtna ječa v praksi ne pomeni nujno dejanskega prestajanja zapora do smrti, saj "obstaja možnost izpustitve po 25 letih ali tudi pomilostitve".

Minister je izpostavil spremembe na področju zločinov zoper življenje in telo, ki razmejujejo umor in uboj, spremembe na področju kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, ter razmejitve posilstva in spolnega nasilja. Kazenski zakonik prinaša tudi novosti na področju kaznovanja pedofilije in kaznivih dejanj zoper delovno razmerje.

Nova klasifikacija kaznivih dejanj na gospodarskem področju

Zakonik predvideva tudi nekatere nove klasifikacije kaznivih dejanj na gospodarskem področju. To so zlorabe monopolnega položaja, goljufije na škodo EU, tržne manipulacije, uporaba bančnih kartic in različne možne oblike korupcije.

Novost so tudi kazniva dejanja zoper okolje in prostor. "Predlog zajema vse najpomembnejše oblike obremenjevanja in uničevanja okolja," je poudaril Šturm. Dodal je, da bodo tako opredeljena kazniva dejanja tudi v skladu s predvideno direktivo evropskega parlamenta in evropskega sveta o kazenskopravnem varstvu okolja, ki jo bodo sprejemali v času predsedovanja Slovenije EU.

Izobraževanje sodnikov naj ne bi trajalo dolgo Minister je na vprašanje o izobraževanju sodnikov dejal, da ta ne bodo dolga, saj, "strokovnjaki menijo, da so spremembe take, da omogočajo preglednejšo in jasnejšo uveljavitev kazenskega zakonika. Glede zahtevnosti materije tako ni pričakovati kakšne posebnih zapletov. Mnogi celo pravijo, da je nov zakonik poenostavitev," je še pojasnil.

Nov kazenski zakonik naj bi začel veljati novembra letos, je še pojasnil minister za pravosodje.

Kresalova predlaga umik predloga novega kazenskega zakonika

Predsednica LDS Katarina Kresal je v odzivu na predlog novega zakonika poudarila, da je vlada zakon v zakonodajni postopek vložila prezgodaj. Zato v LDS vladi predlagajo, naj ga umakne. Ne zavračajo sicer vseh konceptualnih sprememb, a menijo, da se mora o teh spremembah izreči pravna stroka in jih tudi podpreti. Kresalova je mnenja, da bi pravosodno ministrstvo moralo pripraviti enostaven pregled oziroma primerjavo zagroženih kazni po starem in novem zakonu. Tako bi lahko ocenili, ali gre za strožjo ali blažjo zakonodajo. Glede na pomanjkanje širokega soglasja znotraj stroke pa po njenem mnenju ne gre pričakovati širokega političnega soglasja.

"Predpogoj za soglasje je, da o zakonu soglaša pravna stroka," poudarja Kresalova. Pravna stroka pa je v Sloveniji glede tega popolnoma razdeljena. Kot je zapisala, so pravni teoretiki v strokovni literaturi objavili številne kritične razprave glede predlaganega osnutka kazenskega zakonika. Odvetniška zbornica pa je javno izrekla nestrinjanje s takšnim načinom dela.