Torek, 25. 6. 2019, 15.53
4 leta, 9 mesecev
Po nesreči v Černobilu: tudi nad Slovenijo radioaktivni delci, a strah je odveč #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,58
12
Po nesreči v Černobilu je tudi nad Slovenijo prineslo oblak radioaktivnih delcev. Več kot tri desetletja po katastrofi v naši zemlji še vedno najdemo nevarne delce, a strah je odveč. Sevanje, ki ga je takrat prejel povprečen državljan, je zanemarljivo.
Letos mineva 33 let od nesreče v Černobilu, ko je v jedrski elektrarni v mestu Pripjat eksplodiral jedrski reaktor številka štiri. Zadnjih nekaj mesecev je ena od največjih nesreč v sodobni človeški zgodovini spet pritegnila pozornost svetovne javnosti, za kar je s serijo poskrbela ameriška produkcijska hiša HBO.
V Sloveniji smo za nesrečo izvedeli tri dni pozneje
Sovjetske oblasti so nesrečo leta 1986 sprva skrivale pred domačo in svetovno javnostjo. Da se je zgodilo nekaj hujšega, so šele dva dni po nesreči ugotovili v švedski jedrski elektrarni Forsmark, ko je začel piskati alarm za radioaktivno sevanje.
V prihodnjih dneh je velik oblak radioaktivnih delcev, ki se je zaradi eksplozije in požara v zgradbi reaktorja dvignil v zrak, postopoma zajel druge dele Evrope, tudi območje Slovenije. Za nesrečo v Černobilu smo pri nas izvedeli tri dni pozneje, ko je o njej prvi poročal Radio Ljubljana, že naslednji dan so povišane vrednosti radioaktivnosti pokazale tudi merilne postaje pri nas.
Fotogalerija: jedrska elektrarna Černobil po nesreči
Kako se je oblak radioaktivnih delcev širil nad Evropo
Najhuje sta bili poleg Ukrajine prizadeti še Belorusija in Rusija, povišano radioaktivnost so zaznali v državah severne in vzhodne Evrope, najbolje pa sta jo odnesli Portugalska in Španija. Francoski inštitut za jedrsko varnost IRSN je izdelal video, ki kaže, kako se je oblak takrat širil nad Evropo.
V dneh po nesreči so bili tudi prebivalci Slovenije deležni zaščitnih ukrepov, ki so bili sprejeti, da se zmanjša verjetnost poznejših učinkov.
Prepovedano je bilo uporabljati deževnico in zelenjavo
Kot nam je povedal Igor Sirc, direktor Uprave za jedrsko varnost, so bile takrat prepovedane uporaba deževnice za prehrano ljudi in napajanje živine, pašnja krav mlekaric, uporaba sveže zelenjave in lovljenje parkljastih divjadi. Predpisana je bila tudi obvezna predelava mleka v mlečne izdelke.
Potnike in prtljago iz Sovjetske zveze so ob prihodu v Slovenijo pregledali. Sprejete so bile meje in pogoji uporabe kontaminirane hrane in hkrati so bila podana praktična priporočila prebivalstvu za zmanjšanje izpostavljenosti sevanju.
Najbolj radikalne ocene govorijo o 200 tisoč smrtnih žrtvah
Po uradnih podatkih sovjetskih oblasti je zaradi nesreče v Černobilu umrlo od 31 do 54 ljudi. Druge ocene o smrtih so veliko večje in tudi bližje resnici, saj je večina ljudi zaradi izpostavljenosti sevanju umrla šele nekaj mesecev oziroma let pozneje.
V Černobilu so življenje zgubili tudi številni gasilci, ki so po nesreči odhiteli do jedrske elektrarne, da bi pogasili požar, ki je izbruhnil po eksploziji.
Nekateri znanstveniki govorijo o štiri do 27 tisoč smrtnih žrtvah, mednarodna organizacija Greenpeace pa ocenjuje, da je za posledicami nesreče umrlo 200 tisoč ljudi, v prihodnosti pa naj bi po vsem svetu zaradi incidenta in s tem povezanih rakavih obolenj umrlo okoli 270 tisoč ljudi.
Zaradi Černobila smo v Sloveniji prejeli nekajmesečni odmerek sevanja
Kakšne vplive pa je imela nesreča na prebivalce v Sloveniji? Povprečen prebivalec Sloveniji je leta 1986 zaradi nesreče prejel odmerek okoli enega milisieverta (mSv), nam je povedal Sirc. "Tak odmerek sicer prejmemo iz naravnih virov sevanja v nekaj mesecih (povprečna letna naravna doza ionizirajočega sevanja je v Sloveniji med 2,5 in 2,8 mSv). Zato v prihodnosti ne bomo mogli opaziti zdravstvenih posledic zaradi te izpostavljenosti, saj bodo statistično neugotovljive," dodaja sogovornik.
"V Sloveniji že več desetletij z meritvami ugotavljamo prisotnost umetnih radionuklidov Cs-137 (cezij) in Sr-90 (stroncij), ki so posledica černobilske nesreče in jedrskih poskusov v šestdesetih letih preteklega stoletja. Ocenjene letne doze zaradi černobilske nesreče in jedrskih poskusov se v zadnjih letih gibljejo pod 0,01 mSv, kar je zanemarljivo v primerjavi z naravno letno dozo," pomirja direktor Uprave za jedrsko varnost.
Nad Slovenijo tudi nevarni cezij, a strah je odveč
V oblaku dima iz Černobila, ki ga je zaneslo nad večji del Evrope, so bili takrat tudi nevarni izotopi jod-131, cezij-137, stroncij-90. Tudi več kot 30 let pozneje v naših tleh še vedno najdemo cezij 137. A strah je odveč.
"Cezij 137 je še vedno mogoče zaznati v naših tleh, vendar ne le zaradi černobilske nesreče, temveč tudi zaradi globalnega onesnaženja zaradi jedrskih poskusov. Ker se aktivnost omenjenega radionuklida s časom zmanjšuje in ker hkrati pronica v globlje plasti zemlje (migrira), se zmanjšuje njegov vpliv na prehranjevalno verigo prebivalstva in tudi živali," pomirja Sirc.
Kot je dejal, v ta namen vsako leto izvajajo monitoring življenjskega okolja, v letošnjem letu pa so prav zaradi migracije cezija 137 razširili izvajanje njegovih meritev iz 30 na 50 centimetrov, saj ga je v zgornjih plasteh prisotnega zelo malo. Tako bodo pooblaščenci izvajanje meritev radioaktivnosti v prihodnje izvajali meritve v petih plasteh po 10 centimetrov do globine 50 centimetrov.
"Nevarnosti za prebivalstvo ni, saj, kot že rečeno, predstavnik referenčne skupine prebivalstva prejme manj kot 0,01 mSv letne doze od černobilske nesreče in preostalih jedrskih poskusov, kar pomeni okoli 0,4 odstotka prejete letne naravne doze ionizirajočega sevanja, ki je med 2,5 in 2,8 mSv na leto," dodaja.
Divje svinje na Bavarskem so še danes oporečne
Ponekod po Evropi pa zaradi nesreče pred 33 leti še danes veljajo nekatere omejitve. V nekaterih delih Bavarske imajo na primer divje svinje v sebi presežene vrednosti radioaktivnih snovi, saj se hranijo z gobami, ki rastejo pod zemljo. Podobne težave imajo tudi v Latviji, kjer je oporečna srnjad.
Mesto Pripjat, v katerem stoji jedrska elektrarna, so po nesreči evakuirali.
V Sloveniji tovrstnih težav in opozoril ni, zagotavlja Sirc, pristojni organi pa razmere redno spremljajo. "Vsako leto se izvaja program meritev radioaktivnosti življenjskega okolja. V sklopu programa se izvajajo meritve specifičnih aktivnosti radionuklidov v najpomembnejših živilih rastlinskega porekla (žitarice, sadje in zelenjava) in živalskega izvora (meso, jajca, med, sir, skuta), ki jih sezonsko jemljejo na različnih območjih po Sloveniji. Vsako leto se meri tudi vzorce divjačine," pojasnjuje.
Rezultati meritev kažejo, da je tudi pri nas vsebnost radionuklida Cs-137 v divjačini večja kot v vzorcih mesa rejenih živali. Vseeno pa vrednosti običajno dosegajo le nekaj deset odstotkov dovoljenih vrednosti. Poleg tega tovrstno meso ni reprezentativni vzorec za prehranjevalne navade v Sloveniji, zato ne pomeni tveganja za zdravje ljudi in opozorila niso potrebna, še dodaja Sirc.
12