Po dveh tisočletjih mali zaklad iz rimskih časov ugledal luč dneva

Arheologe na Slovenski cesti v Ljubljani je danes razveselila dobro ohranjena najdba v grobu iz rimskih časov.

1 / 5

Foto: Bor Slana

2 / 5

Foto: Bor Slana

3 / 5

Foto: Bor Slana

4 / 5

Foto: Bor Slana

5 / 5

Foto: Bor Slana

Že od zgodnjega jutra je bilo na delovišču na Slovenski cesti med arheologi posebno vzdušje, saj so odkrili grob, za katerega so bili prepričani, da je iz rimskih časov, in za katerega so upali, da bo razkril dva tisočletja star zaklad.

Prek mesta mrtvih v mesto živih

Najdba rimskega groba na Slovenski cesti ni presenečenje, je pojasnil arheolog in vodja izkopavanj na Slovenski cesti Martin Horvat iz Muzejev in galerij mesta Ljubljane. Na Slovenski cesti med Ajdovščino in Konzorcijem je namreč potekala ena od treh mestnih vpadnic v rimsko Emono, katere severna vrata so bila pri Bukvarni nedaleč od Kongresnega trga, poleg vpadnic pa so se pred rimskimi mesti običajno vrstili grobovi in pokopališča. "Prek mesta mrtvih so obiskovalci prihajali v mesto živih, že po razkošju grobov pa so potniki lahko sklepali, kdo je v mestu bolj pomemben," je pojasnil Horvat.

"Imeli smo srečo, da smo našli te grobove, čeprav smo vedeli, da bi morali biti tu"

Med dozdajšnjimi deli na Slovenski cesti so našli pet grobov, na območju celotnega gradbišča pa bi jih po pričakovanjih lahko bilo do 50. " Grobovi so bili ohranjeni le na nekaterih mestih in imamo srečo, da smo jih našli, nekaj jih je bilo gotovo že uničenih pri vseh prejšnjih gradnjah, ko zavest o ohranjanju teh zakladov ni obstajala, nekaj pa jih morda še čaka na odkritje," je še povedal Horvat.

Nekoč je bila terra sigillata vrhunec prefinjenosti

Ob tej severni emonski vpadnici so našli tudi dele razmejitvenega zidu, ki je vpadnico z obeh strani ločil od pokopališča. V enem od drugih grobov pa so našli predmete iz keramike, podobne današnjim vrčem in pladnjem. "Rimljani so v grobove dajali pridatke, ki bi umrlemu pomagali na poti v onostranstvo, prav tako so dajali vse tiste predmete, za katere so vedeli, da so umrlemu najljubši," je spomnil Horvat. Gre za predmete iz materiala terra sigillata (zatesnjena zemlja), ki je bila takrat tako prefinjena in tako pomembna, kot so danes pomembni podobni predmeti iz najbolj žlahtnega porcelana.

V grobovih pa so pogosto našli tudi steklene posodice posebne oblike, imenovane solznice. Kot že ime nakazuje, so v njih žalujoči nabirali svoje solze in s tem izražali svoje žalovanje, pa tudi spoštovanje do umrlega. Zato so solznice prav tako dajali v grob, da jih je umrli lahko vzel s seboj v onostranstvo.

Najdba nad pričakovanji vedno navduši

Arheologi, ki so grob odpirali, so se tik pred odprtjem srečali še z enim izzivom: zgornja plošča je bila namreč počena in jo je bilo težko odpreti, ne da bi jo še bolj poškodovali. Vendar jim je ploščo uspelo premakniti v celoti, v grobu pa so našli lepo ohranjene primerke pridatkov, ki jih bodo razkazali v vitrinah ljubljanskih muzejev.

Potem ko bo se bo navdušenje nad najdbo malenkost poleglo, se bodo arheologi na Slovenski cesti posvetili iskanju novih zakladov. Časa imajo le še približno en mesec.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano