Nedelja, 1. 9. 2019, 10.02
4 leta, 7 mesecev
Po 20 letih obrtništva danes z največjim veseljem kmetuje #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,73
5
Ekološka kmetija Burgar je le nekaj korakov oddaljena od parkirišča v Tacnu, ki je za mnoge Ljubljančane izhodišče za pohod na priljubljeno Šmarno goro. V njihovih rastlinjakih in na njivah uspeva okoli 30 vrst zelenjave, poglede pa zagotovo najbolj pritegne okoli 15 različnih vrst paradižnikov. Čeprav prihodki kapljajo počasi, pozimi pa jih dva meseca sploh ni, Darko Burgar pravi, da mu je kmetovanje zaradi dela na prostem veliko bolj pisano na kožo kot mizarstvo, ki ga je prav zato popolnoma opustil.
Kmetija sicer spada med manjše. Obdelujejo dva hektarja zemlje, na katerih, z izjemo ozkih pasov trave ob njivah, pridelujejo zgolj zelenjavo in nekaj koruze za krmo svojih kokoši in pujso Lizo. Sušijo zelišča za čaje in začimbe, ukvarjajo se tudi s predelavo in delajo različne sirupe, začimbno mešanico, paradižnikovo mezgo, marmelade in podobno, a večinoma v manjših količinah.
V rastlinjak nas popeljeta Darkova otroka, devetletni Gašper nam z veseljem razloži lastnosti zanimivih paradižnikov, šestletnica Manca, ki gre letos v prvi razred, pa nas prav tako opozarja na vso pisano zelenjavo, ki se bohoti v rastlinjakih in zunaj njih.
Darko ne ve natančno, koliko različnih vrst zelenjave prideluje na kmetiji in svojih treh oddaljenih njivah, a ocenjuje, da jih je okoli 30, vsake nekaj različnih sort – trenutno vsaj 15 vrst paradižnika, okoli sedem vrst paprik, tri vrste čebule in tako naprej.
Z dokumenti samo zato, ker ima toliko različnih vrst in sort zelenjave, nima dosti več dela. "Zelo pomemben je red. Vsak plató moraš označiti in zapisati, kaj je v njem, sicer vse zmešaš. Vse si je treba tudi sproti zapisovati," pojasni.
S fižolom so zastrli pogled na sosednji travnik, a škodljivcev s tiste strani ne morejo ustaviti.
Nepovabljeni gostje z zanemarjenega travnika
Iz fižola so si, priročno, ustvarili nekakšno živo mejo in z njim skrili ograjo in zanemarjen sosednji travnik. Na tako majhnem prostoru izkoristijo, kar lahko.
Še posebno s te strani kmetije pogosto dobivajo nepričakovane obiske, na katere morajo biti zelo pozorni. Tik za živo mejo iz fižolovk je travnik, ki ga že vsaj 15 let nihče ne vzdržuje. "Na njem je ogromno komarjev, polžev in drugih škodljivcev, ki z veseljem pridejo na našo stran. Problem je, ker imamo vzdolž ograje rastlinjak s solatami in moramo polže vsak dan pridno pobirati," pravi Darko, ki pojasni tudi, da je zemljišče v lasti bank.
Toča uničila solato, a zaradi raznolike ponudbe ne bo večjega vpliva na prihodke
Pokaže nam pravkar očiščene prazne grede. "V soboto smo imeli točo. Ni bila debela, je pa padala kar nekaj časa. Oklestila nam je solato in morali smo jo pobrati ven, saj ni bila več uporabna. Nekje se še vidijo poškodbe. Tržaški solatnik sem popolnoma porezal, da bo odgnal na novo," pove Darko. To je bila letos prva toča, ki jih je dosegla, lani so jo imeli junija.
"Lani je bilo tako, da nam je popolnoma uničila krompir. Ravno takrat je bil v najlepši rasti in bi moral začeti delati gomolje, pa ga je toča uničila," pove Darko in doda, da jim je pred leti toča poškodovala tudi vrhnjo folijo na rastlinjakih, zaradi česar med dvema plastema folije ni več zračnega žepa, ki pozimi deluje kot izolacija, a rastlinjaki so kljub temu uporabni in folije še ni zamenjal, ker je to precejšen strošek.
Kot pravi, so vremenski vplivi nekaj, na kar je treba v kmetijstvu računati poleg tega, da ne uspe vsaka rastlina vsako leto enako in letine niso vsako leto enako dobre.
V takšnih primerih ga rešuje to, da ima tako raznoliko ponudbo in veliko vrtnin v rastlinjakih, zaradi česar ima prihodek tudi takrat, ko je del pridelka na udaru zaradi vremenskih vplivov.
V primeru škode zaradi vremena ali škodljivcev ga rešuje pestrost njegove ponudbe.
"Me zanima, ali boste ugotovili, za kakšen sok gre"
Ko se posedemo za mizo ob dvorišču, Darko ponudi domač sirup rdeče barve. "Me zanima, ali boste ugotovili, za kakšen sok gre," reče in ga zmeša z vodo.
Najprej smo našteli različne vrste sadja, saj je bil okus podoben, kot bi morda ringlo zmešali z meliso ali katerim drugim zeliščem. Seveda smo močno brcali v temo, saj je bil sok narejen iz rdeče bazilike. "Vedel sem, da tega nikoli ne bi uganili," se smeji Darko, ki zelo rad poizkuša, uvaja novosti, se izobražuje in nato ustvarja kaj novega.
V trgovini imajo na polici sicer melisin, metin, žajbljev in pehtranov sirup, tega pa imajo le za domačo uporabo in v majhnih količinah, ker je bilo treba ob vrnitvi z morja na hitro pobrati še primerne vrhove rdeče bazilike in jih čim prej uporabiti, da niso propadli, razloži.
Tudi sicer na kmetiji nobenega pridelka ne zavržejo. Prodajajo jih v lični mali trgovinici na svojem domu in prodajo večinoma vse. Če kdaj kaj ni primerno za prodajo ali jim kaj ostane, se tega razveseli pujsa Liza.
V trgovini imajo na polici trenutno melisin, metin, žajbljev in pehtranov sirup.
K temu, da prodajo vse svoje pridelke, zelo pripomore lokacija kmetije
K temu, da lahko prodajo vse, vsekakor pripomore njihova lokacija, meni Darko. Kot pravi, ima ta, tako kot vse stvari, pozitivne in negativne plati. Prav prodaja je prva stvar, ki jo izpostavi med pozitivnimi in doda, da nikoli niso hodili na tržnico.
Prvi rastlinjak je postavil leta 2001, ravno v času, ko mu je umrl oče in si je mama zlomila hrbtenico. "Takrat sem vse prevzel od očeta. Mama mi je dejala, da rastlinjak ni dobra ideja, da pridelkov ne bom prodal, a želel sem poskusiti, kako bi šlo. In tako se je začelo. Takrat sem nasadil malo paprike in paradižnika, postavil pred rastlinjakom mizico, ob cesto tablo in so ljudje začeli hoditi po pridelke. Vsako leto sem pridelal in prodal malo več, dodajal nove pridelke, ker so me ljudje po njih spraševali, in postopoma smo prišli do današnjega obsega," pojasni Darko.
Video: Trgovino na domu priporoča kmetijam v bližini večjih naselij
"Spomladi greš ven in pozno jeseni noter"
20 let je bil obrtnik, ukvarjal se je z mizarstvom, a kmetijstvo in pridelava zelenjave sta ga tako prevzela, da je obseg del v delavnici vedno bolj zmanjševal, v zadnjih štirih letih se z mizarstvom skoraj ni več ukvarjal, letos pa je obrt dokončno zaprl.
"Rad sem zunaj. Spomladi greš ven in pozno jeseni noter, pa še takrat je treba tudi ven in v rastlinjake. Narava in to, da si zunaj, to je to," Darko odgovori na vprašanje, kaj ga je prepričalo k spremembi in kaj mu največ pomeni pri sedanjem načinu življenja.
"Poleg tega je v mizarstvu skoraj vse, kar primeš v roke, težko. Bolela me je hrbtenica. Tu pa ni bilo tako, delo na kmetiji mi je predstavljalo neke vrste sprostitev in ta je nato prerasla v posel," se nasmeji Darko.
Razlika med prej, ko je večinoma mizaril, in danes je ta, da mu je to delo bolj pisano na dušo, kot pravi Darko, hkrati s seboj prinese tudi bolj zdrav način življenja in več gibanja. Drugačen je tudi način, kako pride do zaslužka in plačila položnic.
Na kmetiji goji okoli 15 vrst paradižnikov.
V mizarstvu nikoli ni vedel, kdaj in ali sploh bo prejel plačilo
"Tam si sicer res delal večji posel, a nikoli nisi vedel, kdaj bo plačan oziroma ali sploh bo. Imel sem tudi stranke, od katerih nisem nikoli prejel plačila, pa je bilo v igri tudi nekaj tisoč evrov. Tam so bile številke večje, tu so pa manjše, a plačilo prejmeš takoj. Tudi stranke so popolnoma drugačne," je povedal in dodal, da je treba v tem primeru zato tudi bolj varčno ravnati z denarjem in upoštevati tudi to, da pozimi dva meseca prihodkov ni.
On v tem uživa, njegova žena pa, kot pravi, še vedno raje hodi v službo. Trenutno kmetija prinaša dovolj prihodkov za eno plačo, ali bi jih lahko za dve, ne bi mogel reči. Kot pravi, je treba poskusiti, in dokler tega ne storiš, ne moreš vedeti, ali bi se izšlo. "Mislim, da bi lahko, a bi morala biti res oba stoodstotno vpeta v to. Moraš pa biti tudi človek za to," pravi Darko.
Zaradi kmetovanja je Darko veliko bolj srečen, kot je bil v obrtništvu, in tudi njegova otroka mu rada pomagata.
Mama ni bila navdušena, ko je postavil prvi rastlinjak
Kmetijo so ustvarili njegovi stari starši okoli leta 1930. Za njimi jo je prevzel Darkov oče in v tistem času je bila to samooskrbna majhna kmetija s tremi kravami, tremi prašiči in desetimi kokošmi. Ko je kmetijo prevzel, je dokupil le eno njivo, druge površine so že bile njihove, a so bile tedaj namenjene za pridelovanje krme za živali.
Darkova žena je zaposlena v trgovskem središču v bližini, zato takrat, ko je ni, za stranke doma skrbi Darkova mama. Vse do upokojitve je na kmetiji delala ob službi, celo zaposlila se je v bližini, da je lahko po službi hitro prišla domov, saj prevoz v mesto ni bil urejen tako, kot je to danes.
Kot pravi, je bilo včasih tudi težko, a so zmogli – niso imeli zelenjave, temveč živali, poleg tega se niso ukvarjali s prodajo. Leta 2001 je umrl Darkov oče, sama si je zlomila hrbtenico, zaradi česar je bila pol leta v mavcu, še leto in pol je okrevala, Darko pa se je ravno v tistem letu odločil za postavitev rastlinjaka. Zaradi vseh okoliščin je bila do njegove odločitve skeptična, a je danes zadovoljna z rezultatom.
"Zemlje nikoli ni bilo veliko in česa velikega se na teh površinah ni dalo početi. Ko je oče umrl, se z živinorejo nisem želel ukvarjati naprej. Na tako majhnih površinah ta namreč nima smisla, preživiš lahko le s pridelovanjem zelenjave, še posebno v rastlinjakih, ki poskrbijo za pridelke skozi celo zimo – takrat imamo v njih na primer špinačo, rukolo, takšne drobne stvari," Darko našteje nekatere zimske pridelke. Poleti je njihova trgovina pisana, pozimi pa vsa zelena, se smeji.
Tudi na kmetiji Burgar je to projekt cele družine.
"Prehod smo naredili postopoma, zato ni bilo težko"
Vse je zraslo postopoma iz enega rastlinjaka. Sproti je zaslužek vlagal v širitev. "Prej so bili tudi popolnoma drugi stroji in smo jih morali zamenjati. Enostavno smo nakladalko, obračalnik trave, kosilnico in takšne stvari prodali in kupili to, kar je bolj primerno za vrtnarstvo," pojasni.
Zanje prehod na pridelavo zelenjave ni bil težek, ker so ga naredili postopoma in počasi. "Če hočeš nekaj takšnega doseči z danes na jutri, pa je zagotovo težko. Najprej smo začeli prodajati nekaj sosedom, ti so nato povedali svojim sosedom in prijateljem in počasi se je vse skupaj širilo. Na ta način sem v mizarstvu manjšal in v kmetijstvu večal, vse je šlo zelo počasi," prehod opiše Darko.
Video: "Prednost je svoboda, ki jo imaš"
Prodaja na domu, na spletu in v trgovinici v Kranju
Pridelke vsak dan prodaja doma, v trgovini Krajček v Kranju in v Zelenem krogu. Slednji je spletna stran združenja kmetov iz cele Slovenije, na kateri ljudje naročijo dostavo pridelkov. Kot pravi, je to dobrodošla dopolnitev, saj se zgodi, da kakšna zelenjava doma ne gre toliko v promet, a jo brez težav proda prek spletnih naročil – takšen primer je kodrolistni ohrovt.
Velikih sprememb v povpraševanju kupcev skozi vsa leta ne zaznava. "Morda se nekoliko spreminja ponudba, ker včasih poskušam tudi sam nekoliko na to vplivati na primer s paradižniki drugačne vrste, z vpeljevanjem kakšnih drugih kultur, ki jih sicer ljudje še ne poznajo tako dobro. Takšen je bil na primer kodrolistni ohrovt, za katerega, dokler se nisem resno začel ukvarjati z zelenjavo, niti sam nisem vedel," pravi Darko.
Dvorišče pri kmetiji Burgar je ves čas živahno, nikoli prazno. Pridelke prodajajo od 8. do 18. ure.
V trgovini kupujejo malo stvari, svojo imajo tudi kurjavo
Na dvorišče se je v času našega pogovora pripeljala ena od njihovih strank, ki živi v bližini, in Darka vprašala, ali potrebujejo karkoli iz trgovine, ker je namenjena tja. "Sladoled je še, to je važno," se pošali Darko, se ji zahvali in pove, da imajo vse. Pojasni, da živi v bližini in da so z večino svojih strank "na ti" in jih imajo za prijatelje. Pove tudi, da v trgovini kupujejo malo, zelenjave sploh ne, meso pa dobijo od ekološkega kmeta, ki živali pase v bližini njihovih njiv, a ga sicer ne jedo pogosto.
Video: Stranke, ki prihajajo po pridelke na dom, so postale naši prijatelji
Tudi pet hektarjev strmega gozda, po katerem so zdaj speljane pohodniške "avtoceste", nastale iz komaj za eno osebo širokih poti, je njihovega, zato imajo svojo tudi kurjavo. Na travniku na kmetiji imajo še vedno zložena drva od pospravljanja gozda po žledolomu leta 2014.
"Drevesa na hribu so se podrla kot domine. Da smo sploh prišli do svojega pobočja, so morali najprej les pospraviti lastniki nižjih pobočij. Cena lesa je bila takrat vsaj 40 odstotkov nižja in z njim ne bi zaslužili ničesar. Obdržali smo ga doma in ga do danes postopoma porabljamo," je pojasnil Darko.
Nekaj zelenjave tudi predelajo v izdelke.
Pridobitev ekološkega certifikata je bila zanj zgolj formalnost
Za pridobitev ekološkega certifikata se je odločil pred tremi leti in danes so vse njihove površine in pridelki ekološki. Ker že pred tem ni uporabljal skoraj nobenih sredstev za zatiranje plevela ali škodljivcev in je stremel k pridelovanju na čim bolj naraven način, zanj to ni bila velika sprememba, ampak bolj formalnost, pove.
Za to se je odločil predvsem zaradi prodaje na drugih dveh omenjenih lokacijah in ker so ga ljudje pogosto spraševali, ali je kmetija ekološka ali ne, ne zaradi domačih kupcev. Doma je skozi leta pridobil redne stranke, ki pri njem kupujejo že 15 let in na katere pridobitev ekološkega certifikata ne bi vplivala – takšnih je vsaj 80 odstotkov. Cene pridelkov so ves čas ostale enake, določa jih glede na cene na tržnici. Prodaja se mu doma zaradi tega ni povečala, na prodajo v Zelenem krogu pa je pridobitev certifikata vplivala pozitivno.
V prihodnosti obsega ponudbe ne bo povečeval ali delal večjih sprememb v načinu dela, raje z izobraževanjem išče različne načine, kako še izboljšati to, kar počne zdaj. Ker imajo v zgornjih nadstropjih hiše še neizkoriščene prostore, bi morda v prihodnosti poskusil tudi s turizmom, a se mu ne mudi, pravi, saj je s trenutnim obsegom dela in prihodkom zadovoljen. "Morda bodo nadaljevali otroci in želeli urediti tudi to, a o tem se bodo odločili sami," se smeji Darko.
Oglejte si vse utrinke z Ekološke kmetije Burgar
Prepričani smo, da tudi vi poznate pozitivno zgodbo katere od čudovitih slovenskih kmetij, zato vas vabimo, da nam pošljete predloge za kmetijo, za katero menite, da bi ji morali nameniti več pozornosti. Če poznate koga, ki bi bil vesel našega obiska, ali če imate sami kmetijo, vas vabimo, da nam svoje predloge pošljete na e-naslov metka.prezelj@tsmedia.si, v zadevo sporočila pa zapišite Kmetija. Hvala, ker nas spremljate.
5