Petek, 20. 5. 2016, 9.35
6 let, 7 mesecev
Petnajst let je bila vila velikega Slovenca Ivana Hribarja zadnja briga države in Jankovića, zdaj se le premika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
9
Vili Ivana Hribarja v ljubljanski soseski Rožna dolina se po 15 letih zanemarjanja in propadanja naposled obetajo boljši časi. Občina bo v teh dneh prejela konservatorski načrt, temu bosta sledili investicijska in gradbena dokumentacija, nato izbira izvajalca prenove. Ta bo županovo hišo do leta 2019 spremenil v muzej ljubljanskega meščanstva. Projekt je vreden 1,5 milijona evrov, ocenjujejo na Magistratu.
Vila, v kateri je nekdanji ljubljanski župan, publicist in domoljub Ivan Hribar prebival od leta 1923 do svoje smrti v prvih dneh italijanske okupacije leta 1941, je postala državna last leta 2000. Županova hčera Zlatica, po njej se hiša imenuje, jo je v oporoki volila državi z namenom, da ostane v službi slovenske kulture.
Toda z državnim lastništvom se je za vilo, ta je na barjanskih tleh Rožne doline zrasla leta 1912, začelo klavrno obdobje, saj sta hiša in kulturna zapuščina v njej brez vlaganj in vzdrževanja propadali. Leta 2005 so zaradi poplave in zamakanja v depoje Narodne in univerzitetne knjižnice preselili dragocene slike, nekatere že razmočene. Po izselitvi stanovalcev je bilo na hiši večkrat mogoče gledati razbita okna, odprta na stežaj, zanemarjen vrt, nekdanje Hribarjevo domovanje so za nekaj časa za svojega vzeli brezdomci. Leta 2010 je Zlatica prešla v občinsko last in na Mestni občini Ljubljana (MOL) so od takrat naprej vsak čas napovedovali prenovo in ureditev muzeja ljubljanskega meščanstva. Šest let se ni zgodilo nič, zdaj pa se je le začelo premikati.
Klavrno stanje hiše, ki jo je državi pred smrtjo zapustila Hribarjeva hči Zlatica.
Načrt: sondiranje, vzorci s sten, fasade in stavbnega pohištva
Trenutno na občini pričakujejo konservatorski načrt, ki bo osnova za projektiranje in obnovo. Ta bo hišo predstavila v podobi iz časa, ko je v njej živel Ivan Hribar z ženo in hčerko. Izdelavo načrta so konec lanskega leta oddali kot javno naročilo, za slabih 13 tisoč evrov so ga zaupali Konservatorsko-restavratorskemu ateljeju Šentjošt. Načrt bo izdelan do konca maja, napovedujejo na občini.
"S konservatorskim načrtom je treba najti ravnotežje med funkcionalnostjo objekta in njegovo pričevalnostjo, da bo vila čim bolj odražala stanje in predstavljala podobo iz časa Ivana Hribarja," pojasnjuje konservator Vid Klančar iz ateljeja Šentjošt, ki je s sodelavci prvi mesec po prevzemu naloge večino časa preživel na lokaciji objekta. Opravili so sondiranje hiše ter prostorov in na stenah po odstranitvi beleža odkrili šablonirane poslikave. V prvih desetletjih 20. stoletja, ko je Hribar opremljal vilo, so bili namreč različni vzorci po stenah pogosti. Vzeli so tudi vzorce lesa s fasade, za stavbno pohištvo – okna in vrata – pa so morali ugotoviti, kakšen je bil prvoten oplesk.
Zakaj je konservatorski načrt tako pomemben
"Konservatorski načrt je uvod v prenovo in je vsebinsko zelo pomemben. Vse prihodnje faze morajo upoštevati pogoje iz načrta, saj gre za kulturno dediščino, katere prenova zahteva poseben pristop: od izbire materialov do ohranjanja varovanih elementov," pojasnjuje Vid Klančar.
Izdelavo konservatorskega načrta so na MOL za 13 tisoč evrov zaupali konservatorsko-restavratorskemu ateljeju Vida Klančarja. Pravijo, da bo pripravljen do konca maja.
Pogled z ulice na vrt županove hiše.
Podatke o prvotni podobi objekta, v njem sta najboj pričevalni Hribarjeva delovna soba in knjižnica, je Klančar iskal tudi po arhivih, v literaturi in pri ljudeh, ki so nekoč bivali v vili. "Našli smo precej starega časopisnega gradiva, v katerem je veliko koristnih podatkov o objektu. Zelo nam je bila v pomoč tudi natančna evidenca stroškov, vezanih na hišo, po datumih. Tako smo lahko ugotovili, kaj je bilo predelano in prezidano in kaj se je dogajalo na vrtu."
Vrt Hribarjeve vile, ki meri dobrih tisoč kvadratnih metrov, je bil zadnje desetletje zanemarjen, vseeno pa je v njem ostalo še nekaj rastlinja, ki priča o nekdanji urejenosti in ki bo lahko vključeno v novo ureditev zemljišča okoli hiše. "V knjižici smo našli podatek, da je bila živa meja iz gabra. Morda se komu zdi nepomembno, nam pa to veliko pomeni. Če bo le mogoče, bomo ta podatek upoštevali pri ureditvi vrta."
Kaj o vzdrževanju vile pravijo na občini
"Tehnična služba Mestnega muzej Ljubljane z rednimi ogledi Vile Zlatica skrbi, da se trenutno stanje vile do prenove ne bi slabšalo: zapiranje vode, utrditev oken, košnja trave, popravila po vlomih, pregledi in nujne sanacije strehe in podobno."
"Vila bo lahko v ponos okolici"
Stanje Hribarjeve vile se je zadnje desetletje in pol le slabšalo, in to je danes mimoidočemu zelo dobro vidno. Po več tednih, ki jih je preživel na lokaciji, Klančar pravi: "Vidi se, da v hiši nekaj let ni bilo nikogar in da objekt ni bil ogrevan. Spomladi zato zaradi višje zunanje in nižje notranje temperature naraste vlaga. Visoka vlažnost pa pomeni, da so izpostavljene lesene stvari. Na parketu in pohištvu zato nastane škoda."
A čeprav gre za zanemarjen objekt, nastala škoda ni takšna, da bi bila ogrožena statika objekta, ugotavlja Klančar. "Objekt bo mogoče lepo obnoviti in bo lahko v ponos okolici," dodaja restavrator, ki je v preteklosti pripravil načrte tudi za nekaj drugih kulturnih spomenikov starejšega datuma po državi. V neposredni bližini Hribarjeve vile sicer stoji vila OF, nekaj deset metrov stran pa tudi protokolarna Vila Podrožnik.
"Konservatorski načrt je nekakšen uvod v projekt, je pa vsebinsko zelo pomemben, ker so vse prihodnje faze omejene, saj gre za kulturno dediščino. Iz načrta bo vidno, kakšne so omejitve projektanta in izvajalcev, ki bodo morali uporabljati stare materiale, paziti, da ne poškodujejo elementov v hiši," razlaga Vid Klančar.
Konservator Vid Klančar: "Radi bi predstavili čim bolj verno stanje objekta, kakršen je bil, ko je Hribar hišo prenovil. Vendar so danes drugačni časi, drugačne so zahteve glede tehnologije, inštalacij in podobnega. Ta dva vidika želimo združiti."
Muzej meščanstva ter predstavitev Hribarjevih, potresa in zgodovine prostora
Konservatorski načrt, ki ga pripravlja Klančar, bo podlaga za izdelavo investicijske in projektne dokumentacije. Ta je osnova za izbiro izvajalca, ki bo zadolžen za prenovitvena dela. Vse našteto bo po navedbah Jankovićevih na mestni občini opravljeno letos, medtem ko pridobitev gradbenega dovoljenja načrtujejo za prihodnje leto. Za pridobivanje dokumentacije so na občini letos rezervirali 44 tisoč evrov. V Muzeju in galeriji mesta Ljubljane ter na MOL celotno investicijo vrednotijo na milijon evrov in pol, zajemala pa bo:
- ureditev muzeja s predstavitvijo Hribarjevega dela ter
- predstavitev njegove hčere Zlatice,
- ljubljanskega potresa 1895 in
- socialne zgodovine prostora med obema vojnama.
Mimogrede, za celovito obnovo Ljubljane po uničujoči naravni sili pred 120 leti ima velike zasluge prav Hribar, ki je županovanje prevzel leto po potresu.
Časovnica prenove Hribarjeve vile v muzej meščanstva
2016: konservatorski načrt
2016: izdelava investicijske dokumentacije
2016: izbira izvajalca za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja
2017: pridobitev gradbenega dovoljenja
2019: zaključek prenove
"Pred leti je bilo nekaj zanimanja za odkup oziroma najem, vendar prodaja ali oddaja ne pride v poštev, saj nam je Zlatica Hribar hišo zapustila z oporoko, kjer se obvezujemo, da bomo hišo ohranjali v spomin na njenega očeta Ivana Hribarja," so povedali na MOL.
Kdaj bo Hribarjeva vila dobila novo podobo
Na mestni občini napovedujejo, da bo prenova Zlatice končana leta 2019. Za primerjavo: obnovitvena dela na septembra lani odprti Plečnikovi hiši so trajala dve leti.
Ivan Hribar
Ivan Hribar je bil slovenski predvojni politik, publicist in domoljub. Med letoma 1876 in 1919 je bil predstavnik češke banke Slavija v Ljubljani. Kot liberalec je z Ivanom Tavčarjem pred prvo vojno vodil Narodno napredno stranko. Od leta 1896 do 1910 je bil ljubljanski župan, od 1907 do 1911 pa tudi poslanec avstrijskega državnega zbora. Zaslužen je za gradnjo ljubljanskega mestnega vodovoda in obnovo Ljubljane po uničujočem potresu leta 1895. Po prvi svetovni vojni je bil veleposlanik Jugoslavije v Pragi, zasedal je še nekaj drugih visokih položajev. Nekaj dni po začetku vojne je v znak nasprotovanja italijanski okupaciji storil samomor. Po sestanku z italijansko upravo, ki mu je ponudila položaj župana, kar je zavrnil, je takrat 90-letni Hribar ovit v jugoslovansko zastavo skočil v Ljubljanico.
Vila je dobila ime po županovi hčeri.
Hribarjeva vila in Josip Costaperaria
Hribarjevo vilo so zgradili leta 1912, Hribar jo je kupil nekaj let zatem. Leta 1934 jo je preuredil po načrtih znanega predvojnega arhitekta hrvaško-nemško-furlanskega rodu Josipa Costaperarie. Ta je po študiju na tehnični visoki šoli na Dunaju konec 19. stoletja (Ljubljana je svojo tehniško šolo dobila šele z ustanovitvijo Univerze leta 1919) delal pri Maksu Fabianiju. V času svojega delovanja se je Costaperaria kot arhitekt podpisal pod izris nekaterih znanih stavb in prostorskih ureditev takratne Ljubljane: hiše Šuklje (poleg stavbe državnega zbora), večnamenskega Ljubljanskega dvora (danes sedež Slovenskih železnic), Ljubljanskega velesejma (prostor današnjega parka Tivoli), sodne palače na Tavčarjevi cesti, stavbe Šahovnica na Vrtači. Costaperaria, ki je veljal za petkovca, kar je pomenilo v modernizem usmerjenega arhitekta, so v arhitekturnem smislu šteli za nasprotnika Jožeta Plečnika. Leta 1951 je obubožan umrl v Ljubljani.
Hribarjeva vila: kulturna dediščina
Če je nepremičnina kulturna dediščina, je s predpisi določeno njeno varstvo, dovoljeni posegi vanjo pa so natančno opredeljeni in regulirani. Zakon kulturno dediščino opisuje kot dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih prebivalci Slovenije (Slovenci, drugi državljani, pripadniki manjšin) opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, etnične pripadnosti, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Ob prenovi nepremičnine s statusom kulturne dediščine je obvezna izdelava konservatorskega načrta. Konservatorski načrt mora vsebovati pogoje razvoja in omejitve pri ureditvi določenega prostora. Cilj prenove kulturne dediščine je, da zagotovi njeno ohranitev in oživljanje, piše v zakonu.
9