Peter Florjančič: malo maturo je kupil, potem pa postal izumitelj in služil milijone

Peter Florjančič se lahko pohvali z več kot tisoč izumi, življenjem na veliki nogi v prestižnih krogih, bil pa je tudi smučarski skakalec, poskusil se je v glasbenem ustvarjanju, v filmu Noč v Monte Carlu je nastopil celo ob igralki Marlene Dietrich.

"Še vedno delam. Imam 85 let delovne dobe, 'penziona' pa nimam. 'Penzionov' ne bo, penzione boste videli le še, če boste šli na Bled," se pošali Florjančič.

1 / 6

"Še vedno delam. Imam 85 let delovne dobe, 'penziona' pa nimam. 'Penzionov' ne bo, penzione boste videli le še, če boste šli na Bled," se pošali Florjančič. Foto: Vid Ponikvar

2 / 6

Foto: Vid Ponikvar

3 / 6

Foto: Vid Ponikvar

4 / 6

Foto: Vid Ponikvar

5 / 6

Foto: Vid Ponikvar

6 / 6

Foto: Vid Ponikvar

98-letni Peter Florjančič se je rodil na Bledu. Postal je najmlajši član takratne jugoslovanske smučarske reprezentance. Leta 1943 je pred mobilizacijo v nemško vojsko pobegnil v Švico.

Patentiral je kar 400 izdelkov, do faze proizvodnje pa jih je prišlo 43. Nepatentiranih je ostalo še tisoč. Med njegove najbolj prepoznavne izume spadajo plastični okvirčki za diapozitive, razpršilec parfumov, stroj za brizganje plastike. Njegov ključni patent je bil patent za statve, ki je pomenil začetek njegovega uspeha. Že leta 1957 si je zamislil avtomobilske zračne blazine, a industrija takrat nanje še ni bila pripravljena.

"Vsi so mi pravili, da če izumljaš, se moraš imeti 'fajn'," se spominja Florjančič. "Vsi so mi pravili, da če izumljaš, se moraš imeti 'fajn'," se spominja Florjančič. Foto: Vid Ponikvar Pet državljanstev in 43 avtomobilov

Njegovi izumi so med drugim razstavljeni v tehniškem muzeju v Münchnu in v muzeju zimskega športa v Davosu.

Florjančič je živel v Šivci, Monte Carlu, Avstriji, Italiji, Nemčiji, zadnjih 15 let je znova na Bledu, poznal je številne kraljeve družine, pomembne podjetnike, osebnosti iz modnega sveta. Imel je pet državljanstev in 43 avtomobilov, piše v svoji knjigi Skok v smetano. "Moj poklic me je prisilil, da sem 25 let preživel v hotelih, štiri leta v avtomobilih, tri leta v vlakih, leto in pol v letalih ter eno leto na ladji."

Pravi, da je imel sedem hiš (tudi v Firencah in Lyonu), bil trikrat milijonar in vse zapravil. Nikoli ni bil zavarovan, niti ni plačeval za pokojnino.



Kateri vaš izum vam je najljubši?
Parfumi. Če si šel v Pariz, si videl ženske, ki so se škropile. Užival sem. Zanje sem užival.

"Takih, kot sem jaz, je na milijone, imel sem srečo" #video

[video: 62535 / Peter Florjančič.]

Se kot izumitelj rodiš ali to postaneš?
Postaneš. V šolo sem hodil v Ljubljano na Poljane. Bil sem tako zanič, da je oče moral plačati, da sem opravil malo maturo.

Bil pa sem zelo dober tekstilec. Naredil sem svojo ročno napravo. Kot 18-letnik sem bil najmlajši tekstilni mojster v Jugoslaviji, imel sem svojo delavnico. Da sem dobil tržno idejo, sem jugoslovanski kraljici naredil šal z zajcem, svojim zajcem, ki sem jih imel, in postal kraljevi dvorni dobavitelj. Tako sem zaslužil veliko denarja.

Ko sem prišel v Švico, sem spoznal nekega Juda. On mi je rekel: "Peter, ti imaš statve, ki jih potrebujejo invalidi." On me je učil. Dobil je vlagatelja. Prodal je za 300 tisoč švicarskih frankov, velik posel je naredil iz tega.

"Izumi so najbolj nevarna reč na svetu, izumiteljski poklic je najnevarnejši na svetu. Najprej so izumitelji, potem gazele, akcije in šele potem mafija," trdi Florjančič. Za poklic izumitelja se je odločil po tem, ko je izumil ročne statve, ki so omogočale hitrejše in preprostejše tkanje. "Izumi so najbolj nevarna reč na svetu, izumiteljski poklic je najnevarnejši na svetu. Najprej so izumitelji, potem gazele, akcije in šele potem mafija," trdi Florjančič. Za poklic izumitelja se je odločil po tem, ko je izumil ročne statve, ki so omogočale hitrejše in preprostejše tkanje. Foto: Vid Ponikvar

Mislite, da bi bili lahko enako uspešni, če bi ostali v Sloveniji?
Kje pa! Treba je iti v svet. Tudi danes bi šel.

Kje ste se prvič srečali s kraljevskimi krogi?
Moj stric je imel Blejski grad, Grajsko kopališče, vilo Zlatorog, hotel Park, imel je Jezero. Imel je hotel v Sofiji v Bolgariji, kjer se je skrival Atatürka, ki je prišel tudi na Bled. Vsi Karađorđevići so bili tukaj, vse sem poznal.

Se vam zdi, da smo Slovenci izumitelji?
Seveda, samo vse delate "fouš".

Kaj delamo "fouš"?
Izumitelj dela nekaj sam zase. Ne ve, da mora najprej najti trg. Danes je to preprosto, potem pa je treba imeti dober tim. Stoodstotno je treba verjeti v proizvod. Pripeljati je treba kapital.

"Denar je hudič, če ga ni, sta pa dva. Jaz sem res vse zapravil, da ne bom najbogatejši na 'britofu' in da se ne bodo otroci sprli." "Denar je hudič, če ga ni, sta pa dva. Jaz sem res vse zapravil, da ne bom najbogatejši na 'britofu' in da se ne bodo otroci sprli." Foto: Vid Ponikvar Če ste mislili, da ste nekaj naredili, boste videli, da je zunaj na stotine reči. Poglejte, ali lahko naredite kaj boljšega, in ali lahko to zaščitite, da bo imelo dodano vrednost.

Dobro življenje je treba premisliti. Ne pa, da razmišljaš, ali boš lahko jutri kupil klobaso. Jaz sem imel najlepše življenje v parfumeriji. V Parizu sem jedel v Maximu, živel v najboljšem hotelu.

Izumitelje bi morali najprej naučiti, kako ne izgubiti denarja. Nevarno je biti izumitelj, ker vsak misli, da je njegov izum najboljši na svetu.

Je v Sloveniji ugoden prostor za izumitelje?
Je, zelo so pametni in znajo narediti stvari.

Včasih pravijo, da so izumitelji leni ljudje. Da izumljajo nove stvari, da jim ni treba delati. To drži?
Sploh ne. Izumitelj mora biti hiter. Japonci pravijo: sekunda zamujena ne vrne se nobena.

Steklenička za parfum, ki jo je patentiral, je bila takrat narejena iz 18 delov, za razvoj pa je potreboval tri leta. Danes so za tako stekleničko potrebni le še trije deli. Steklenička za parfum, ki jo je patentiral, je bila takrat narejena iz 18 delov, za razvoj pa je potreboval tri leta. Danes so za tako stekleničko potrebni le še trije deli. Foto: Vid Ponikvar

Manj znano je vaše športno udejstvovanje. Česa se najbolj spominjate?
Naredil sem svojo skakalnico. Bil sem najmlajši član državne reprezentance. Na zveznem prvenstvu v Planici sem dvakrat zasedel drugo mesto.

Samo enkrat sem skočil na največji skakalnici. Odskočil sem in se nasadil s smučmi. Dol sem prišel v "štumfih", ker sem imel vezalke iz elastike. Sicer pa sem skakal tudi v Garmischu in povsod drugod.

Mi smo takrat še skakali s kravatami in v kapah. Ko sem prišel na zaletišče, sem vedno razmišljal, ali me dekle gleda.

Sorodne vsebine

Komentarji

4
  • Anton12 / 17.04.2017. ob 07:16

    Że to, da możak pri teh letih veselo vrti jezik in ima vse pod nadzorom, je odlično. Bralci tega članka ne moremo sebi zagotoviti česa podobnega, on jih pa że ima 98......... Še anekdota izpred desetletij......Mu je precej samozavesten fant srednjih let na dnevih farmacevtov ponujal Viagro, pa mu je Peter odvrnil, " kaj mi bo tole, jaz imam enkrat dnevno čisto dovolj!!!!" Takle je Peter ......v żivo pa fenomenalen, bistrih domislic in zanimive zgodovine.

  • Gr8_1 / 17.04.2017. ob 08:49

    Mene moti bolj tole in ne pri njemu, ki si je zaslužil lastni kruh "Bil sem tako zanič, da je oče moral plačati, da sem opravil malo maturo." Koliko takih sedi v JS, ker se je to dogajalo še dolgo do 80 let prejšnjega stoletja.

  • bog1953 / 17.04.2017. ob 16:13

    Gr8_1@ Mene pa moti, da si pozabil, kje so sedeli takšni, ki so jim drugi izpite opravljali (podobnost z Mariničem ni zgolj slučajna).

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano