Paul iz Nizozemske: Slovenci ste bolj energični, divji

Biolog Paul Veenvliet svoj čas že od otroštva najraje preživlja v naravi, na polju, v divjini. Biologija ga je tudi prvič pripeljala v Slovenijo, kjer danes dela kot naravovarstvenik, vodi izobraževalne projekte in se ukvarja z ekoturizmom. "Slovenija ima čudovito naravo, na katero pa moramo paziti," pravi.

Paul v Slovenijo privablja turiste z vsega sveta, da pridejo občudovat slovensko naravo.

Paul v Slovenijo privablja turiste z vsega sveta, da pridejo občudovat slovensko naravo. Foto: Osebni arhiv

Paul je doma iz osrednje Nizozemske iz mesta Amersfoort, kjer je živel do konca študija. Službo je dobil na drugem koncu države, delal je kot profesor na univerzi. V Slovenijo je prvič prišel kot gost na biološkem taboru, kjer je srečal svojo bodočo ženo. Zdaj že skoraj 15 let živi v Sloveniji, na Bloški planoti. Ima dva sinova. Ko so prvič prišli na Bloke januarja, preden so kupili hišo, je bilo okoli kup snega. Šele ob poletnem obisku so ugotovili, kako lepi travniki so tam.

Redka vrsta kobilic na Ljubljanskem barju

Trenutno se ukvarja z večjim projektom o kobilicah. Preučuje vrsto kobilic, ki živi le na Ljubljanskem barju in na štirih majhnih travnikih v Italiji, nikjer drugod na svetu. Mislili so, da je ta vrsta izumrla že pred več deset leti, a pred okoli 15 leti so jih znova odkrili pri Trstu.

Nekaj let pozneje jih je neki ljubitelj narave iz Ljubljane odkril tudi na Barju. Za hobi je zbiral zvoke kobilic, odkril pa je zvok, ki ga ni poznal. Paul je začel proučevati, koliko je teh kobilic na Barju. Natančno jih je lahko preštel, ker so izjemno glasne, in to skoraj ves dan. Takrat je bilo okoli tisoč samcev, kar za majhno žuželko ni nič. Samic pa ni mogoče prešteti, ker so tihe.

O kobilicah na Barju

[video: 63293 / ]

Vodi ekoturiste z vsega sveta

"Ekoturizem v svetu raste hitro, v Sloveniji pa počasi, ker še ni znana kot destinacija za ekoturizem," pravi Paul. Tisti, ki pridejo, so ljubitelji narave, velikokrat so to upokojenci, saj imajo največ časa. Svoje izlete običajno ponuja prek tujih agencij in tudi neposredno na spletu. Večinoma gre za skupine od pet do osem ljudi – toliko jih gre namreč lahko v kombi, pa tudi za naravo je boljše, če so skupine majhne, pojasni.

Sicer pa se prilagodi željam skupine. Letos je na primer ena skupina prišla iz Japonske preučevat samo spomladanske rože – telohe, ki jih imamo v Sloveniji pet vrst, žafrane, divje narcise in druge. Vodil jih je po okolici Cerkniškega jezera, Kočevskem, Otlici.

Paul je turistični vodnik, njegovo podjetje pa je registrirano kot turistična agencija, zato lahko obiskovalcem ponudi celoten paket, ne le vodenja v naravi. Paul je turistični vodnik, njegovo podjetje pa je registrirano kot turistična agencija, zato lahko obiskovalcem ponudi celoten paket, ne le vodenja v naravi. Foto: Osebni arhiv

Mir in raznolikost

Kaj turiste najbolj navduši? "Isto kot mene: mir, malo ljudi in raznolikost dežele. Slovenija ima vse – Alpe, dinarski svet, Primorje."

Meni, da bi naravno bogastvo Slovenije lahko še veliko bolj oglaševali, "hkrati pa moramo paziti, da s tem ne škodimo okolju". To je vedno nekaj za majhne skupine, je prepričan. "Ne sme postati tako množičen turizem, kot je ob Blejskem jezeru."

Kakšne so razlike med Nizozemci in Slovenci?

[video: 63294 / ]

O čisti slovenski naravi: Zelo sem zaskrbljen

Slovenci dovolj pazimo na naravo? "Ne. Vsi mislijo, da je čiste narave veliko in da lahko drugi pazijo na to. Zlasti, kjer je mokro – mokri travniki in gozdovi, ta tip narave zelo hitro izgubljamo. To pa zato, ker se vsak lastnik po svoje odloča, da je bolje, da ima suho. Okoli zemljišča skoplje kakšen jarek in zemlja se posuši. To gre zelo hitro," opozarja naravovarstvenik.

S tem tudi ne zadržujemo vode, kar prinaša večje tveganje za poplave, v sušnih mesecih pa za sušo. "Zato me kar precej skrbi. To so majhna dejanja. Vsak lastnik prispeva, vsak je odgovoren. Eno dejanje ne pomeni nič, če pa to počnejo vsi, so spremembe lahko hitre."

Nizozemska popolnoma regulirana

"Prihajam iz države, kjer je že vse narejeno. Nizozemcev je 17 milijonov, država pa je dvakrat večja, to pomeni, da je gostota prebivalstva devetkrat večja. Nizozemska je zelo ravna, nima hribov, zato je vse popolnoma dostopno, vsa zemljišča pa so regulirana. Vodni nivo je do pet centimetrov natančno določen. Nizozemska je izgubila vse," meni Paul.

Narava je njegova strast. Narava je njegova strast. Foto: Osebni arhiv Če bodo ljudje prihajali v Slovenijo in se zanimali za slovenske posebnosti, bodo tudi domačini bolj pazili na svoje zaklade, pravi Nizozemec. "Slovenci morda niti ne veste, kaj vse imate tukaj."

Pogreša arašidovo omako

"V glavnem so stvari precej podobne, nekaj stvari pa tukaj ne dobiš, na primer arašidove omake. Na Nizozemskem jo imamo še iz časov kolonij." A ker je tu ni, se jo je naučil narediti sam: vzameš arašidovo maslo, malo mleka, karijeve paste, sladkorja in arašidovega olja. Segreješ in mešaš. Lepo se ujema z azijskimi jedmi, meni.

"Če nekoga nekaj prosiš po e-pošti in ta ne ve, kako bi pomagal – ker včasih preprosto ne znaš ali ne gre –, v Sloveniji sploh ne odgovori. Ne veš, ali je sploh prejel sporočilo. Nizozemci so veliko bolj neposredni – v pozitivnem in negativnem smislu," ugotavlja Paul. A pravi, da se na to navadiš in da zdaj celo sam včasih dela tako, čeprav se mu ne zdi prav.

Divji Slovenci

"Mislim, da so Slovenci bolj energični, divji. Nizozemci zelo hitro rečejo: tega ne bom naredil, kaj pa bi bilo, če bi vsi tako delali. To poslušaš od otroštva. Starši vedno pravijo: tega ne smeš narediti, ker kakšen bo svet, če bodo vsi tako delali," pravi o razlikah v značaju obeh narodov.

O vožnji po avtocesti

[video: 63295 / ]

"Slovenci zelo cenijo, da se potrudim"

S slovenščino ni šlo lahko, a se je zelo potrudil. Več let je hodil na tečaj slovenščine na filozofski fakulteti. "Zelo dobre izkušnje imam s tem." Naučili so ga "uradno različico slovenščine", potem pa se je moral navaditi še na številna narečja. Pravi, da včasih še vedno išče slovenske besede. "Če govorim o svojem področju, gre seveda lažje."

"Slovenci zelo cenijo, da se potrudim. Velikokrat slišim, da veliko bolje govorim slovensko kot priseljenci iz Bosne, ki tukaj živijo že več desetletij."

Paul se ukvarja tudi z ilustratorstvom – upodablja živali in rastline za priročnike in izobraževalni material. Ideje ima tudi za otroške ilustracije, "a do tega za zdaj še nisem prišel", pravi Nizozemec.

 

Ste se kdaj vprašali, kako se godi tujcem v Sloveniji? V rubriki Tujci v Sloveniji vsako soboto predstavljamo nekoga, ki ga je življenje pripeljalo v našo državo, da nam pove, kako se tu znajde, ali smo Slovenci odprti do prišlekov, čemu se je na začetku najbolj smejal, ali mu je Slovenija všeč, kakšna je država, iz katere prihaja.

Imate tudi vi ženo, soseda, sodelavko, znanca, ki prihaja iz tujine? Vabljeni, da svoje predloge pošljete na urska.makovec@tsmedia.si.

Sorodne vsebine

Komentarji

3
  • Jes / 17.06.2017. ob 21:55

    @neverm Ti še nikoli nisi bil v tujini. Si tipičen slovenski jamrač.

  • nevem / 18.06.2017. ob 16:23

    Še preveč in tudi videl lepe stvari in manj lepe kot pri nas, nisem pa hodil slep in jamral ...najlepše je doma.

  • nevem / 17.06.2017. ob 21:17

    Non stop neke hvale, primerjajte rajši življenje ljudi med Slovenijo in Nizozemsko...standard! Tudi drugje so lepe dežele, on si je pač izbral našo za primerjavo. Hvalite in pišite rajši o te, kdaj bo žiovljenje pri nas boljše za vse ljudi, ne samo za lopove.m

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano