Dogovorili so se tudi za skupen nastop na tretjih trgih in za skupen boj proti organiziranemu kriminalu, so sporočili iz slovenske delegacije.
"Slovenija, Srbija in Hrvaška imajo skupen cilj"
Kot so poudarili v skupni izjavi, imajo Slovenija, Srbija in Hrvaška skupen cilj - krepiti sodelovanje gospodarskih entitet, poslovnih združenj in agencij za gospodarsko promocijo v tujini ob možnem skupnem predstavljanju in dejavnostih na tretjih trgih. "Ta skupna izjava daje politični okvir za sodelovanje na tem področju," še piše v njej.
Trojica držav tako načrtuje krepitev sodelovanja na tretjih trgih in pri konkretnih projektih, ki so v njihovem skupnem interesu, pri čemer so v izjavi izpostavljena področja gradbeništva, vojaške industrije, proizvodnje avtomobilskih delov, živilske in lesnopredelovalne industrije ter prometa in komunikacij.
Medsebojno usklajevanje dejavnosti
V ta namen bodo države medsebojno usklajevale dejavnosti in komunicirale, v prvi vrsti preko sopredsedujočih skupni komisiji za gospodarsko sodelovanje, oblikovana pa bo tudi posebna delovna skupina za sodelovanje na tretjih trgih.
Po besedah Pahorja in Kosorjeve gre zaenkrat računati predvsem na skupne nastope treh držav na ruskem trgu, sčasoma pa tudi v državah Severne Afrike, ko se bo politična situacija tam umirila. Mediji so pred dnevi poročali, da naj bi bila v središču skupnega nastopa zamisel o sodelovanju pri posodobitvi tankov v Kuvajtu, kupljenih v nekdanji Jugoslaviji.
Tadić: Odnosi med državami se stalno izboljšujejo
Gostitelj Tadić je na novinarski konferenci po koncu srečanja dejal, da so obnovili mnoge teme, ki so jih začeli že na prvi t.i. personalni trilaterali marca lani na Ptuju, ter odprli nekaj novih. Naslednja, že tretja personalna trilaterala bo na Hrvaškem. Izrazil je prepričanje, da lahko države v bližnji prihodnosti rešijo vsa še odprta vprašanja, saj se odnosi med njimi stalno izboljšujejo.
Poleg dogovora o skupnem nastopu držav na tretjih trgih je Tadić glede pogovorov posebej izpostavil skupen boj proti organiziranemu kriminalu, še posebej skupna prizadevanja Srbije in Hrvaške na tem področju, pa tudi njuno sodelovanje pri kaznovanju odgovornih za vojne zločine in reševanju vseh še odprtih dvostranskih vprašanj.
Pahor: Zaupanje s Kosorjevo je bilo bistvenega pomena
Pahor je izpostavil pomen zaupanja med državami pri reševanju odprtih vprašanj, ki je lahko velika vzpodbuda za hitrejše reševanje sporov v dobri veri in po mirni poti. Spomnil je na reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, pri čemer je bilo zaupanje s Kosorjevo bistvenega pomena. Enak občutek ima, ko se srečajo on, Kosorjeva in Tadić - da si v dobri veri prizadevajo za rešitev problemov iz preteklosti in izkoriščanje priložnosti, ki jih prinaša prihodnost.
Spomnil je tudi na proces Brdo, ki sta ga lani začela skupaj s hrvaško premierko, in zatrdil, da sta s Kosorjevo razumela takratno odločitev Tadića, da se konference o Zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju marca lani ni mogel udeležiti. A zato je s še večjim zadovoljstvom napovedal, da se bodo 15. aprila na Brdu pri Kranju sestali pravosodni ministri prav vseh držav, vključenih v proces Brdo, ki bodo govorili o skupnem boju proti mednarodnemu in organiziranemu kriminalu.
Kosor: Hrvaška je lahko zgled ostalim državam v regiji
Kosorjeva je izpostavila pomen približevanja držav Zahodnega Balkana EU. Ob tem je spomnila na skorajšnjo sklenitev pristopnih pogajanj Hrvaške z EU in ocenila, da je njena država lahko zgled ostalim državam v regiji, ki bodo šle po njeni poti. Kot je zatrdila, se reforme, ki spremljajo približevanje držav uniji, izplačajo.
Pahor je poudaril, da je včlanitev države v EU v prvi vrsti stvar izpolnjevanja pogojev za članstvo, vendar pa je vedno tudi politično vprašanje. In kot je zatrdil, se bo po svojih najboljših močeh kot član Evropskega sveta zavzel, da Hrvaška junija zaključi pogajanja z EU ter da Srbija do konca leta dobi status kandidatke za članstvo.
"Srbija absolutno podpira Hrvaško na poti v EU"
Tudi Tadić je izpostavil absolutno podporo Srbije, da Hrvaška čim prej zaključi pristopna pogajanja, Kosorjeva pa je zatrdila, da bo Hrvaška še naprej podpirala prizadevanja Srbije na njeni poti v EU. To je najbolj konkretno potrdila s tem, ko je Srbiji lani predala prevode evropskega pravnega reda, v katere je sama vložila kar osem milijonov evrov.
Kosorjeva je sicer kot "vprašanje vseh vprašanj" s Srbijo izpostavila vprašanje hrvaških državljanov, ki so izginili v oboroženih spopadih v 90. letih 20. stoletja. O tem bo danes govorila tudi na srečanju s srbskim premierom Mirkom Cvetkovićem, je povedala. Zatrdila je še, da bo Hrvaška uredila vprašanje vračanja srbskih beguncev.
Pahor je opozoril na val beguncev iz Libije
Ena od tem v Smederevu je bil tudi val ljudskih vstaj v Severni Afriki ter mednarodno vojaško posredovanje v Libiji. Pahor je opozoril na val beguncev iz Libije, ki bodo poskušali svoj težak položaj rešiti z begom v Evropo, tudi preko Balkana. Nekateri od njih bodo potrkali tudi na vrata Slovenije in mi smo jim pripravljeni ponuditi humanitarno pomoč, je zatrdil, a ponovil, da v vojaški akciji ne bomo sodelovali.
2
