Ovadbo proti Janši zaradi domnevne zlorabe osebnih podatkov zavrgli

Urad Informacijske pooblaščenke je januarja lani zaradi objave osebnih podatkov iz obtožnega predloga v zadevi Patria poleg Janše ovadil še novinarja in odgovornega urednika Mladine Boruta Mekino in Grega Repovža, Mladino kot pravno osebo ter neznanega storilca, ki naj bi obtožni predlog posredoval Mladini. Tožilstvo je ovadbo zoper tednik in njegova novinarja zavrglo že aprila lani, ovadbo zoper Janšo pa poslalo v dopolnitev policiji. A je pristojna tožilka po poročanju Dela 15. junija zavrgla tudi kazensko ovadbo zoper njega. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je za POP TV povedala, da odločitev tožilstva spoštuje. Obenem pa je pojasnila, da "tožilstvo ni reklo, da ni šlo za kaznivo dejanje, temveč je zavrnilo našo prijavo oziroma ovadbo zaradi tega, ker so presodili, da gre za dejanje manjšega pomena". Kot je dodala Pirc Musarjeva, se na uradu informacijskega pooblaščenca lahko zdaj odločijo, "ali bomo naprej peljali prekrškovni postopek".

Ali se bo zoper Janšo začel še en kazenski postopek? Ni pa še jasno, ali se bo zoper Janšo začel kazenski postopek zaradi domnevne krive ovadbe in žaljive obdolžitve v škodo nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar. Neposredna obtožnica, ki jo je tožilstvo pred petimi meseci vložilo proti njemu in njegovemu odvetniku Franciju Matozu, namreč še ni pravnomočna, saj zunajrazpravni senat še odloča o ugovorih obdolžencev proti obtožbi. Vmes pa so se po navedbah časnika Delo na zadevi zvrstili že trije sodniki ljubljanskega okrožnega sodišča. Zadeva je bila najprej dodeljena sodnici Mojci Zalar Kocjančič, ženi nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja, a se je ta zaradi tega izločila. Primer je dobila Katarina Turk Lukan, a je bila tudi ta izločena iz odločanja, zato je zadevo 7. junija v roke prejel sodnik Boris Gabrijel Hrovat, navaja Delo.

Kot je znano, se neposredna obtožba nanaša na novinarsko konferenco 20. junija lani, ko sta Janša in Matoz predstavila ovadbo, ki sta jo vložila proti Zobec Hrastarjevi, avtorici obtožnega predloga v zadevi Patria. Očitala sta ji zlorabo uradnega položaja, da je ponaredila obtožni predlog, ki ga je kot višja tožilka vložila proti Janši in štirim soobdolženim v zadevi Patria, in da je "ključni dokaz" v njem izmišljen in prirejen.

Obtožbe predsednika SDS sodišče zavrnilo A Janša in Matoz z ovadbo in kasneje obtožnim predlogom proti Zobec Hrastarjevi nista uspela. Njuno ovadbo je zavrglo ljubljansko tožilstvo, zato je Janša prevzel pregon in kot subsidiarni tožilec proti nekdanji višji državni tožilki zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja vložil obtožni predlog, a ga je sodišče zavrglo kot neutemeljenega in pravnomočno odločilo, da kazenskega postopka proti nekdanji tožilki ne bo.

Ker sta Matoz in Janša prepričana, da je Zobec Hrastarjeva z omenjenim zapisom v obtožnem predlogu dejansko navedla neresnico in s tem storila kaznivo dejanje, bo imelo o tem po besedah Matoza očitno zadnjo besedo vrhovno sodišče, še navaja Delo.