Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
26. 3. 2008,
15.07

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Sreda, 26. 3. 2008, 15.07

6 let, 6 mesecev

O slovenskem ozemlju ne more razsojati mednarodno sodišče

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Zavod 25. junij poziva predsednike parlamentarnih strank, da na jutrišnjem srečanju podprejo stališča podskupine zgodovinarjev in drugih strokovnjakov v okviru Mešane slovensko - hrvaške skupine mednarodnih strokovnjakov za pripravo pravnega okvirja za reševanja vprašanja meje med republiko Slovenijo in republiko Hrvaško. Na predlog članov podskupine dr. Duše Krnel Umek in dr. Petra Pavla Klasinca je podskupina podprla stališča, ki so povzeta v nadaljevanju.

Ozemlje Republike Slovenije na dan osamosvojitve Ozemlje Republike Slovenije je na dan osamosvojitve, dne 25.6.1991 med drugim obsegalo:

• celotni Piranski zaliv s statusom notranjih morskih voda na podlagi zgodovinskega naslova in drugih posebnih okoliščin (ribolov, gospodarska in ekološka celovitost itd.) kot teritorialno morje Republike Slovenije, • teritorialni izhod na odprto morje z epikontinentalnim pasom, določenim po Osimskem sporazumu kot morska meja med Republiko Slovenijo in z Republiko Italijo do točke T 5 na zahodni strani in črto med Savudrijskim rtom in točko T6 na vzhodni strani, • območje k.o. Sečovlje južno od reke Dragonje v velikosti 113 ha z zaselki Mlini, Škrilje, Bužini in Škodelin, • sedem gozdnih parcel pod Snežnikom v k.o. Snežnik v velikosti 70 ha, • celotno območje k.o. Sekuliči v skupni izmeri 335 ha, • celotni levi breg reke Mure z razmejitvijo na sredi reke Mure.

Hrvaška si je prisvajala slovensko ozemlje in morje Po letu 1991 si je Hrvaška prisvajala slovensko ozemlje in morje med drugim z naslednjimi aktivnostmi:

• Hrvaško kontrolno točko so postavili na cesto- parcelo št. 5451, ki je javno dobro Republike Slovenije. • Leta 1993 je v Bujah nastavila ponarejeno zemljiško knjigo za 113 ha zemljišč na levem bregu Dragonje. Za ta zemljišča, ki so v katastrski občini Sečovlje, že stoletja vodi edino veljavno zemljiško knjigo okrajno sodišče v Piranu. • Protipravno prodaja zemljišča v lasti Republike Slovenije in to prodajo vpisuje v ponarejeno zemljiško knjigo. O zadnjem takem vpisu je bila slovenska javnost obveščena 28.2.2008. • Zasedli so levi breg Mure pri Hotizi. • Samovoljno so zgradili most čez Muro na delu slovenskega ozemlja. • Postavili so školjčišče v Piranskem zalivu. • Slovenske ribiče so z napadi, grožnjami in ustrahovanjem izrinili iz polovice Piranskega zaliva. • Piranski zaliv so samovoljno preimenovali v » Savudrijska vala«. • Zaselkom na levem bregu Dragonje so preklopili telefonske priključke na hrvaško omrežje. • Postavili so cestne ovire na dovozni poti do slovenskih hiš na levem bregu Dragonje, za katere je pristojno sodišče v Piranu ugotovilo, da so postavljene nezakonito in zahtevalo odstranitev • Nezakonito sekajo drevesa na Tomšičevi parceli. • Dne 1.1.2008 so razglasili veljavnost hrvaške ekološko-ribolovne cone tudi za države EU in s tem med drugim posegli po delu slovenskega morja in zaprli Sloveniji neomejen dostop na odprto morje.

V skladu z Ustavo in zakoni so državni organi dolžni izvajati pristojnosti na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Ne obstaja noben akt, ki bi pristojnim organom dovoljeval opustitev izvajanja vseh predpisanih pristojnosti na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Opustitev izvajanja teh pristojnosti oziroma dolžnosti pa sankcionirajo zakoni in neposredno Ustava. Kljub temu nekateri pristojni organi dokazano niso izvajali in ne izvajajo svojih pristojnosti.

O predaji slovenskega državnega ozemlja in morja tuji državi se noben nosilec državnih funkcij nima pravice z nikomer pogajati, niti to ne more biti predmet mednarodne arbitraže ali predmet odločanja na mednarodnem sodišču.

Dodatna zgodovinska in druga dejstva V nadaljevanju navajava nekatera dodatna zgodovinska in druga dejstva:

Zgodovinska občina Piran obsega tudi katastrski občini Savudrija in Kaštel.

Odlok o razdelitvi Istrskega okrožja na okraje in občine iz leta 1952, ki nima značaja republiške ali meddržavne pogodbe o meji, zmanjša občino Piran za Kaštel in Savudrijo. Začasno ureditev je določila vojaška uprava: »Na podlagi ukaza komandanta Odreda JLA za STO z dne 15. septembra 1947, v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947«.

25. oktobra 1954 je sprejet Zakon o veljavi ustave, zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katerega se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava Federativne Ljudske republike Jugoslavije, ki v 4. členu določa, da »Z dnem, ko začne veljati ta zakon, začne veljati tudi specialni statut, ki je sestavni del memoranduma o soglasju«… V posebnem Statutu pa je bilo v 7. členu navedeno, »Na področjih, ki pridejo pod civilno upravo Italije ali Jugoslavije, niso dovoljene nobene spremembe meje osnovnih administrativnih enot z namenom, da bi ogrožali etnično sestavo ustreznih enot«. Za piransko občino to pomeni, da obsega tudi Kaštel in Savudrijo in teče meja po sredini Savudrijskega polotoka. Zakon o veljavi ustave, zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava FLR Jugoslavije z dne 25. oktobra 1954, tudi ni določal poteka medrepubliške meje. Po vseh zveznih in republiških ustavah bivše SFRJ so lahko o spremembi meja pravnomočno odločale le republiške in zvezna skupščina. Le-te nikoli niso sprejele odločitve, da se Hrvaški prepusti Savudrijo in Kaštel.

Osimski sporazumi

1975 - Po Osimskih sporazumih je kontrolna točka slovenske policije do “špice”, to je na šir.45 ° 27’,20 N in dolž.13 ° 12’,90 E. Slovenska policija je nadzirala ves Piranski zaliv do točke T5.

1992 je sprejet Zakon o ratifikaciji pogodbe med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo - SFRJ -MP 1-1/1977 - Velja na podlagi Akta o notifikaciji nasledstva sporazumov nekdanje Jugoslavije z Republiko Italijo Ur. l. MP 11-60/1992 (RS 40/1992) - to je Osimski sporazum, po katerem je bila kontrolna točka slovenske policije do točke T5.

Več informacij na www.25junij.si.

Oglasno sporočilo

Ne spreglejte