Nobelov nagrajenec: Moja mati je bila zavedna Slovenka

Med letošnjimi Nobelovimi nagrajenci za fiziko je tudi 65-letni britanski znanstvenik slovenskih korenin Duncan Haldane, ki si je nagrado skupaj z Davidom Thoulessom in Michaelom Kosterlitzem prislužil z raziskavami stanja snovi.

"Skupaj s Thoulessom sva pri najinem delu izpostavila zanimive fenomene kvantne mehanike, namreč da lahko snovi preidejo v nenavadna stanja in da se takrat v njih odvija dolgoročno kvantno prepletanje," nam je pojasnil Haldane. Kot pravi, bi lahko ta odkritja pripeljala do razvoja tako imenovanih kvantnih računalnikov, ki bodo veliko močnejši od današnjih.

"Moje delo in delo drugih, ki delujejo na tem področju, lahko pripelje do močnega razvoja tehnologij. Današnje naprave, kot so mobilni telefoni, so plod preteklih odkritij na področju raziskav stanj snovi, čeprav si v času izvajanja raziskav nihče ni predstavljal, da bodo tovrstna odkritja pripeljala do uporabe mobilnih telefonov," je izpostavil.

Mati Nobelovega nagrajenca je bila Slovenka

Haldane o svojih slovenskih koreninah pravi: "Moja mati Ljudmila Renko, ki je umrla avgusta letos, je prihajala iz kraja Borovlje, ki danes leži na avstrijskem Koroškem. Ob koncu druge svetovne vojne, leta 1945, je bila študentka medicine. Delala je v jugoslovanski vojaški bolnišnici v Celovcu. Moj oče je bil zdravnik v britanski vojski na območju okupirane Avstrije. Bil je v stikih z jugoslovanskimi kolegi in na ta način je spoznal mojo mater," pravi in dodaja, da je njegov oče v tistem času simpatiziral s partizani.

"Mogoče bi bilo bolje, da bi bila ta boleča zgodovina danes pozabljena, saj se je toliko spremenilo, a je bila v mislih moje mame vedno zelo živa, saj je bila zavedna Slovenka," poudarja v Londonu rojeni Nobelov nagrajenec.

Sorodniki Duncana Haldana živijo v Srednji vasi na Gorenjskem. Foto: Reuters

Haldanov stric v vojni na "napačni" strani 

Kot pravi, je bil njegov dedek Jožef Renko rojen blizu kraja Begunje. Leta 1906 se je v Borovljah poročil z njegovo babico. Ljudmila Renko se jima je rodila decembra 1919, ko nova meja med Avstrijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) še ni bila določena.

"Zaradi dedkovega kraja rojstva in verjetno tudi zato, ker je bil njegov najstarejši sin v konfliktu v letih 1919–1920 na napačni strani, so imeli državljanstvo SHS, ne pa avstrijskega, čeprav je bila moja mati iz Borovelj," opisuje Haldane. 

Dedka deportirali v času germanizacije

Po njegovih besedah je bil Jožef Renko med Slovenci, ki so jih leta 1942 zaradi germanizacije na ukaz nacističnega poveljnika Heinricha Himmlerja deportirali s tega dvojezičnega območja. Njegove matere takrat niso obravnavali kot prebivalko tistega območja, zato ni bila na seznamu za deportacijo.

Haldane nam je še povedal, da je Slovenijo že obiskal in da v Srednji vasi na Gorenjskem še vedno živijo potomci dedkovega brata Janeza Renka.