Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
5. 8. 2012,
16.23

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Nedelja, 5. 8. 2012, 16.23

8 let

"Nihče v Sloveniji ne razume tega, kar delata Slovenija in Erjavec"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Slovenski odvetnik Franc Bucik ocenjuje, da bi slovenske oblasti lahko izsiljevale BiH, naj odstopi od zahteve po izplačilu dolgov, tako kot izsiljujejo Hrvaško.

Bucik, ki v primeru nekdanje Ljubljanske banke (LB) zastopa varčevalce te banke iz BiH, je za sarajevski dnevnik Dnevni Avaz dejal, da bi slovenska vlada lahko svoje ravnanje glede hrvaških varčevalcev ponovila tudi v primeru BiH zaradi domnevnih dolgov podjetij iz BiH LB. "Namesto da bi plačali dolg, preusmerjajo pozornost" "Nihče v Sloveniji ne razume tega, kar delata Slovenija in zunanji minister Karl Erjavec. Namesto da bi plačali dolg, preusmerjajo pozornost z resničnega problema in izsiljujejo države, ki jim dolgujejo denar. Tega ni nikjer na svetu, zagotovo pa bodo na tak način skušali izsiljevati tudi BiH," je poudaril. "Bruselj ne bo več toleriral tega, kar počne Slovenija" Menil je še, da izsiljevanje Slovenije v Bruslju ne bi poželo odobravanja. "Bruselj ne bo več toleriral tega, kar počne Slovenija," je poudaril. Dejal je še, da so v njegovi odvetniški pisarni vložili tožbo zaradi malverzacij, ki trajajo že 20 let. "Država je glavni krivec za to, da dolg ni bil nikoli poplačan," je še dejal Bucik. V BiH gre za vprašanje okoli 165.000 bivših deviznih varčevalcev podružnice LB v Sarajevu, ki naj bi po navedbah slovenske strani zahtevali skupno okoli 90 milijonov evrov. Bucik po drugi strani govori o 600 milijonih evrov. Nekateri so svoje prihranke zahtevali s tožbami na slovenskih sodiščih, mnogi pa so se obrnili tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.

Ne spreglejte