Petek, 16. 2. 2024, 15.50
2 meseca, 1 teden
Nevladne organizacije zoper državo vložile tožbo zaradi razveljavitve razpisa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,28
V četrtek, 15. februarja 2024, je odvetniška pisarna Senica v imenu skupine nevladnih organizacij – med njimi je tudi PIC s projektom Pravna mreža za varstvo demokracije – na Upravno sodišče RS vložila tožbo zaradi razveljavitve Javnega razpisa za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij na tem področju.
Nevladne organizacije so v prejšnjih tednih večkrat opozorile, da sklep o razveljavitvi razpisa, ki je bil sredi januarja 2024 objavljen v Uradnem listu RS, nima učinka na posamezne sklepe o izboru na razpisu, ki so jih pred tem organizacije že prejele in niso bili razveljavljeni. V začetku februarja so se predstavniki nevladnih organizacij, prejemnic sklepov o izbiri, sestali z ministrom za javno upravo Francem Propsom – ta je nastali položaj obžaloval, vendar je zagovarjal odločitev o razveljavitvi razpisa, pri čemer se je skliceval na dolgotrajnost revizijskih postopkov, je Pravna mreže za varstvo demokracije zapisala v javni izjavi.
Nevladne organizacije so po pozivih in pogovorih z ministrstvom za javno upravo, ki niso prinesli napredka pri odpravljanju nezakonitosti, zoper državo vložile tožbo na Upravnem sodišču RS, saj menijo, da je ministrstvo pri razveljavitvi razpisa napačno uporabilo materialno pravo, ki ureja izvedbo javnih razpisov, in kršilo pravila postopka.
Ministrstvo za javno upravo se je pri razveljavitvi razpisa sklicevalo na 106.i člen Zakona o javnih financah in 219. člen Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS, pri čemer pa navedeni določbi, enako kot preostale določbe v omenjenih dokumentih, ne predvidevata razveljavitve razpisa. Predvsem pa razveljavitev razpisa ni predvidena v primeru, ko so bili prejemniki sredstev že izbrani s sklepi o izbiri. S tem je bil med drugim kršen 4. odstavek 153. člena Ustave RS, ki določa, da morajo posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Pravila postopka izvedbe javnega razpisa je ministrstvo kršilo tudi, ko izbranih organizacij istočasno s posredovanjem sklepa o izbiri ni pozvalo k sklenitvi pogodbe, kot to predvideva zgoraj omenjeni pravilnik (228. člen).
Nevladne organizacije prav tako ocenjujejo, da je ministrstvo z izdajo sklepa o razveljavitvi ravnalo arbitrarno in je poseglo v pravico do enakega varstva pravic – to predvideva 22. člen Ustave RS, ki med drugim vključuje tudi prepoved samovoljnega ravnanja nosilcev javne oblasti. Da je ministrstvo v primeru razveljavitve razpisa ravnalo samovoljno, kaže tudi to, da ministrstvo za razveljavitev razpisa ni imelo ustrezne podlage.
Nevladne organizacije pričakujejo, da bo Upravno sodišče RS sklep ministrstva za javno upravo o razveljavitvi prepoznalo kot nezakonito in ga v celoti odpravilo. Na ta način bodo odpravljene kršitve pravic nevladnih organizacij, ki so prejele sklepe o izbiri na razpisu, prav tako pa bi taka sodba pripomogla k preprečevanju takšnih kršitev v prihodnje, so še zapisali v Pravni mreži za varstvo demokracije.
