Ponedeljek, 20. 2. 2017, 4.03
6 let, 6 mesecev
Monopoli z nepremičninami Jugoslavije - kaj smo dobili? #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,23
Slovenija je do zdaj dobila deset nepremičnin na različnih koncih sveta, v katerih so bila v obdobju Jugoslavije diplomatska in konzularna predstavništva. To sta približno dve tretjini premoženja, ki Sloveniji pripada po dogovoru v okviru nasledstvenega sporazuma med državami nekdanje skupne države.
Čeprav je od podpisa nasledstvenega sporazuma, ki med drugim deli jugoslovanska diplomatska in konzularna predstavništva nekdanje Jugoslavije, že skoraj 15 let, premoženje še ni v celoti razdeljeno.
Slovenija je do začetka letošnjega leta prevzela deset nepremičnin, kar je okrog dve tretjini premoženja, ki ji pripada po sporazumu, pravijo na zunanjem ministrstvu Karla Erjavca, kjer so z napredkom zadovoljni. "Delo na tem področju je uspešno," pravijo.
Nasledstveni sporazum je bil sklenjen po padcu režima Slobodana Miloševića.
Sloveniji sedmina premoženja
Avgusta 2002, torej desetletje po razpadu Jugoslavije, so Bosna in Hercegovina (BiH), Hrvaška, Makedonija, Slovenija in Zvezna republika Jugoslavija (ZRJ) sklenile sporazum o vprašanjih nasledstva, v katerem so med drugim določile, kako se bo delilo premoženje nekdanje skupne države.
V poglavju o delitvi diplomatskih in konzularnih predstavništev je že v sporazumu iz leta 1992 opravljena delitev petih predstavništev. Medtem ko so se preostale države zagreble za evropske prestolnice – BiH je prevzela veleposlaništvo v Londonu, Hrvaška v Parizu, Makedonija generalni konzulat v francoski prestolnici, ZRJ pa tamkajšnjo rezidenco – je Slovenija vzela veleposlaništvo v ameriški prestolnici Washington.
Za preostalo premoženje pa so določili vrednostne deleže, ki pripadejo posamezni državi (BiH 15 odstotkov, Hrvaška 23,5 odstotka, Makedonija osem odstotkov, Slovenija 14 odstotkov in ZRJ 39,5 odstotka). Razlog za tako delitev ni naveden, v sporazumu pa piše, da sta BiH in Makedonija upravičeni do višjih deležev, kot bi jih dobili po ključu Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Vsaka država je po sporazumu upravičena do sorazmernega deleža v posamezni regiji sveta, kot jih določa sporazum (največja regija so države OECD).
Slovenija je do danes dobila dve tretjini premoženja, ki ji po zgoraj opisanem ključu pripada. Ostalo, še nerazdeljeno premoženje pa naj bi v prihodnosti države prodajale. Lani so tako že sklenile, da začnejo s prodajo nepremičnin v Bonnu, New Yorku, Tokiu in Bernu. Srbija pa na nasledstveni seznam leta 2001 ni dala vojaških predstavništev v tujini, stanovanj in nekaj zemljišč v lasti Jugoslavije, ki jih bo morala še razkriti.
Kaj smo dobili?
Pogledali smo, kaj je dobila Slovenija in kaj se z nepremičninami dogaja danes. Pregled pokaže, da je bilo skupno premoženje po oceni v sporazumu iz leta 1992 vredno 65,4 milijona dolarjev, nepremičnine, ki jih je Slovenija do zdaj prevzela, pa so bile takrat vredne slabih 13 milijonov dolarjev.
Največji dragulj, ki je prešel v roke slovenske države, je zgradba v ameriški prestolnici Washington, kjer je zdaj že leta slovensko veleposlaništvo. Njena vrednost je bila leta 1991 ocenjena na 7,3 milijona dolarjev. Poleg te sta naseljeni le še stavba v Celovcu, kjer je danes konzulat, ter nekdanja jugoslovanska rezidenca v afriški državi Mali, ki jo država oddaja.
Stavbo v Milanu želi država prenoviti in tja seliti veleposlaništvo – kdaj, ne navajajo – nekdanje maroško veleposlaništvo pa obnoviti. Kaj bodo z njim storili za tem, niso razkrili. Usoda preostalih petih objektov, ki so večinoma v slabem stanju, ostaja negotova.
Veleposlaništvo SFRJ v Washingtonu, ZDA
Ocenjena vrednost (vse ocene so iz leta 1991): 7,3 milijona dolarjev
Uporabna površina: 1.820 kvadratnih metrov
V tej stavbi sta danes veleposlaništvo Slovenije v ZDA in rezidenca veleposlanika.
Generalni konzulat SFRJ v Celovcu, Avstrija
Ocenjena vrednost: 0,8 milijona dolarjev
Uporabna površina: 744 kvadratnih metrov
Uradno je bila Republika Slovenija kot lastnik vpisana v zemljiško knjigo šele leta 2014, vendar se je v stavbo vselila že leta 1996, potem ko je bila ta po razpadu Jugoslavije leta 1991 nekaj let zaprta in zapečatena. Tu sta danes generalni konzulat Republike Slovenije in rezidenca konzula.
Generalni konzulat SFRJ v Milanu, Italija
Ocenjena vrednost: 0,8 milijona dolarjev
Uporabna površina: 744 kvadratnih metrov
Objekt je Slovenija prevzela julija 2011. Danes je prazen in v slabem stanju, nadaljujejo se postopki za prenos lastništva in prodajo objekta, pravijo na ministrstvu.
Rezidenca nekdanje SFRJ v Rimu, Italija
Ocenjena vrednost: 0,4 milijona dolarjev
Uporabna površina: 215 kvadratnih metrov
Objekt je Slovenija prevzela decembra 2013, prenos lastništva še ni končan. Kot pravijo na ministrstvu, se nadaljujejo priprave na njegovo delno obnovo in vzpostavitev pogojev za selitev veleposlaništva na to lokacijo.
Stanovanjska hiša nekdanje SFRJ v Brasilii, Brazilija
Ocenjena vrednost: 0,4 milijona dolarjev
Uporabna površina: 433 kvadratnih metrov
Objekt je v predelu Lago Sul v brazilski prestolnici Brasilia. Objekt je v slabem stanju, odločitev o nadaljnji usodi še ni sprejeta, pravijo na ministrstvu.
Na istem naslovu sta sicer registrirana tudi veleposlaništvo in rezidenca, ki sta v sporazumu navedena kot ločeni enoti in skupaj merita 2.700 kvadratnih metrov. Kaj natanko je slovensko, z zemljevida ni mogoče razbrati. Na naslovu je danes sedež srbskega veleposlaništva v Braziliji.
Generalni konzulat nekdanje SFRJ v Sao Paulu, Brazilija
Ocenjena vrednost: 0,6 milijona dolarjev
Uporabna površina: 521 kvadratnih metrov
Nepremičnina stoji v poslovnem predelu Pacaembu v mestu Sao Paulo v Braziliji. Objekt je po navedbah ministrstva v slabem stanju, tudi tu pa odločitev o nadaljnji usodi še ni sprejeta.
Veleposlaništvo nekdanje SFRJ v Rabatu, Maroko
Ocenjena vrednost: 0,8 milijona dolarjev
Uporabna površina: 592 kvadratnih metrov
Ministrstvo izvaja priprave na obnovo objekta. Kaj bodo z njim po tem, ne razkrivajo.
Rezidenca nekdanje SFRJ v Bamaku v Maliju
Ocenjena vrednost: 0,4 milijona dolarjev
Uporabna površina: 204 kvadratni metri
To je edina od desetih nepremičnin, ki jo država oddaja.
Veleposlaništvo in rezidenca nekdanje SFRJ v Dar es Salaamu, Tanzanija
Ocenjena vrednost: 1,2 milijona dolarjev
Uporabna površina: 882 kvadratnih metrov
Gre za dve nepremičnini na različnih lokacijah. V sporazumu je navedeno, da je zemljišče za veleposlaništvo zakupljeno do leta 2048. Na ministrstvu pravijo le, da odločitev o nadaljnji usodi nepremičnin še ni sprejeta.
Veleposlaništvo:
Rezidenca:
Razpad Jugoslavije še zdaleč ni končan
Eno najpomembnejših vprašanj je problematika varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, predhodnice NLB, na Hrvaškem in v BiH. V skladu z odločitvijo Evropskega sodišča za človekove pravice Slovenija prek sklada za nasledstvo trenutno izplačuje odškodnine varčevalcem.
V nasledstvenem sporazumu so države nekdanje SFRJ poleg delitve diplomatskih in konzularnih predstavništev uredile tudi druga vprašanja. Gre za premičnine in nepremičnine na območju nekdanje Jugoslavije, finančna sredstva in obveznosti, arhive, pokojnine in zasebno premoženje.
Napredek pri reševanju teh vprašanj povzemamo po članku, objavljenem na spletnem portalu RTV Slovenija:
- premično in nepremično premoženje (na območju nekdanje SFRJ): Premoženje je last tistega, na ozemlju katerega je bilo v trenutku razglasitve neodvisnosti. Izjema je kulturna dediščina, kjer se bodo države dogovorile o razdelitvi. Slovenija je v letu 2015 pripravila seznam 313 predmetov premične kulturne dediščine in ga izročila Srbiji, dlje pa za zdaj niso prišli. RTV Slovenija je na primer lani poročala, da je izvirnik filma Kekec še danes v Republiki Srbiji.
- diplomatske umetnine: Gre za več kot dva tisoč umetniških del, ki so bila del opreme diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ po svetu. Slovenija je do zdaj dobila okrog 200 del.
- denar in obveznosti SFRJ: Monetarno zlato je že razdeljeno, prav tako depoziti Narodne banke Jugoslavije v tujini in ruski klirinški dolg (iz tega naslova je Slovenija pred leti dobila vojaško ladjo Triglav). Skupno je Slovenija tako dobila okoli 200 milijonov evrov premoženja, morala pa je poplačati tudi nekaj dolga. Države nekdanje Jugoslavije morajo urediti še vprašanja o klirinškem dolgu z desetimi drugimi državami, dolg SFRJ do mednarodnih organizacij in jamstva za devizne vloge, ki v 90. letih niso bile izplačane varčevalcem posameznih držav v okviru nacionalnih shem (del tega je reševanje vprašanja varčevalcev Ljubljanske banke).
- arhivsko gradivo: Sporazum določa, da morajo biti vsi dokumenti SFRJ ali njegovih predhodnic do leta 1918 prosto dostopni – ne glede na to, kje so.
- pokojnine in zasebno premoženje: Kjer je imela oseba začasno prebivališče 1. junija 1991, pri tisti državi ima pravico do izplačevanja pokojnine – če seveda nima stalnega prebivališča v drugi, kjer je državljan. Glede zasebnega premoženja je ključen datum 31. december 1990. Kar je kdo takrat imel ali bil do tega upravičen, to morajo države naslednice priznati in zaščititi. Pojavljali naj bi se sicer zapleti z vračanjem premoženja slovenskih podjetij v Srbiji, kjer sodišča ne priznavajo obstoja vzajemnosti med državama.
