Ponedeljek, 22. 5. 2023, 9.57
11 mesecev, 1 teden
Nekdanji vodilni v Banki Slovenije znova pod lupo preiskovalcev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,30
Preiskava je pred leti dvignila veliko prahu med domačimi in evropskimi bankami, vključno z Evropsko centralno banko (ECB), saj naj bi bila dokumentacija evropske banke zaupna. A tedanji direktor NPU Darko Majhenič je vztrajal, da nihče v tej državi ni nedotakljiv pred zakonom.
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je znova ovadil nekdanje vodilne v Banki Slovenije, tudi nekdanjega guvernerja Boštjana Jazbeca. Zaradi domnevno sporne sanacije slovenskih bank so jih prvič ovadili že konec leta 2018. Po zapletih zaradi zasežene bančne dokumentacije - zadeva se je znašla na Sodišču EU, kjer so razsodili, da je bila z zasegom kršena nedotakljivost arhivov Evropske centralne banke - so predkazenski postopek ponovili. S pridobitvijo dokazov v drugih državnih organih so prišli do enakih zaključkov kot že prvič in tudi ovadili iste osebe, poroča 24 ur.com.
Preiskava je po navedbah Specializiranega državnega tožilstva končana, glede na na novo zbrane dokaze pa je policija presodila, da so izpolnjeni pogoji za vložitev ovadbe.
Sum zlorabe uradnega položaja
Prvo preiskavo zaradi suma zlorabe uradnega položaja so kriminalisti zagnali leta 2016, v njej so obravnavali tedanjega guvernerja Boštjana Jazbeca ter njegove sodelavce Stanislavo Zadravec Caprirolo, Janeza Fabjana in Tomaža Čemažarja.
Očitali so jim, da naj bi s svojimi spornimi odločitvami glede izrednih ukrepov v bankah Novi Ljubljanski banki pridobili 257 milijonov evrov premoženjske koristi, kar pa so vsi osumljeni ves čas zanikali. Šlo naj bi za sporno metodologijo vrednotenja premoženja slovenskih bank in sume nepravilnosti pri sanaciji, kar je posledično privedlo do izbrisa podrejenih obveznic in delnic bank, so zapisali na 24 ur.
Velika razlika v vrednotenju
Ovadene sumijo, da so s prirejeno metodologijo cenitve premoženja Nove Ljubljanske banke (NLB) podali ugotovitev, da je banka zrela za stečaj, saj naj bi imela za več kot 300 milijonov evrov minusa, medtem ko je NLB v bilancah prikazovala več kot 800 milijonov evrov kapitala. Posledica teh ugotovitev so bili ukrepi banke in države, številni oškodovanci pa so ostali brez svojih prihrankov iz bančnih obveznic in delnic.
Preiskava je dvignila veliko prahu med domačimi in evropskimi bankami, vključno z Evropsko centralno banko (ECB), saj naj bi bila dokumentacija evropske banke zaupna, z zasegom pa kršena pravila o privilegijih in imuniteti v EU.
Tedanji direktor NPU Darko Majhenič je kljub protestom ostal neomajen glede preiskave, saj, kot je tedaj dejal, "nedotakljivih v tej državi ni".
Vmešala se je Evropska centralna banka
ECB je na Okrožnem sodišču v Ljubljani zahtevala, da se iz kriminalistične preiskave izloči vsa dokumentacija, ki se nanaša na evropsko banko.
Sodišče je vse zahteve zavrnilo, češ da ne zaposleni ne Banka Slovenije v preiskavah ne uživajo nikakršne imunitete, zasežena dokumentacija pa ne predstavlja arhiva ECB, zato ni šlo za nobene kršitve Protokola o privilegijih in imunitetah.
Banka Slovenije in ECB sta se nato pritožili še na ustavno sodišče, kjer pa so ustavni pritožbi zavrgli. Prav tako so zavrgli pobudo za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku, kar je predlagala Banka Slovenije. Tako jim z nobenim pravnim sredstvom pri nas ni uspelo izpodbiti stališč policije, tožilstva in sodstva, da so bile hišne preiskave zakonite, zaseg dokumentacije pa povsem v skladu z našo zakonodajo.
ECB nezadovoljna s stališči naših organov
Zaradi nestrinjanja ECB s stališči slovenskih organov je Slovenija dobila še opomin iz Bruslja zaradi kršitev evropske zakonodaje glede zaplembe informacij Evropske centralne banke, nakopala pa si je tudi tožbo na sodišču v Luksemburgu. To je razsodilo, da je Slovenija z zasegom dokumentov, ki so del ECB, kršila načelo nedotakljivosti arhivov Unije.
Zaradi sodnega postopka je Specializirano državno tožilstvo ustavilo aktivnosti v predkazenskem postopku, po izreku sodbe sodišča v Luksemburgu pa je bilo jasno, da določenih dokazov, ki so bili zaseženi v Banki Slovenije, ne bo mogoče uporabiti. Predkazenski postopek na Nacionalnem preiskovalnem uradu se je tako začel znova, nekatere dokaze je bilo treba pridobiti po drugi poti oziroma se osredotočiti na zaseženo dokumentacijo v drugih institucijah.
Kriminalisti so zdaj prišli do enakih zaključkov in kazensko ovadili iste ljudi kot pred skoraj petimi leti, treba pa bo počakati na presojo tožilca Boštjana Jegliča, ki se bo v kratkem tudi odločil, ali bo na ljubljansko okrožno sodišče vložil zahtevo za sodno preiskavo.
