Ponedeljek, 29. 5. 2017, 14.13
6 let, 7 mesecev
Nekdanji prvi mož NLB Marjan Kramar se "ne spomni" konkretnih poslov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,98
15
Pred bančno preiskovalno komisijo DZ sta danes pričala nekdanji predsednik uprave NLB Marjan Kramar in nekdanji član uprave Marko Jazbec. Kramar je na večino vprašanj o konkretnih poslih odgovoril: "Ne morem komentirati, ker se ne spomnim."
Marjan Kramar je NLB vodil od začetka leta 2004 do leta 2009. V pričanju pred dobrimi tremi leti in pred prvo bančno komisijo, ki jo je vodil Marko Pogačnik (SDS), je ocenil, da je bilo za stanje v bančništvu konec leta 2013 poleg zunanjih okoliščin krivo nereševanje težav.
Preberite še:
Koliko denarja pričakuje država za delnico naše največje banke
O milijon evrov vredni nagradi ni želel govoriti
Tako kot takrat je tudi danes pred komisijo pod vodstvom Anžeta Logarja (SDS) vztrajal, da o konkretnih imenih in podjetjih ne bo govoril. A danes se večine konkretnih stvari niti ni spomnil. Prav tako ni želel odgovarjati na vprašanja v zvezi z enim milijonom evrov nagrade, ki jo je prejel ob koncu mandata.
Na vprašanje, ali se čuti odgovornega za bančno luknjo, je sprva želel definicijo tega, kaj je bančna luknja, a na koncu zaslišanja dejal, da "ne". Na vprašanje, ali so ga na to temo zaslišali kriminalisti, pa je odgovoril, da z vsemi, ki zbirajo informacije, zelo korektno sodeluje. Več ni želel komentirati.
"Uresničevali smo zgolj strategijo lastnika"
Kramar je dejal, da je vodstvo NLB, ki je v njegovem času rasla in se širila zelo hitro, le uresničevalo strategijo, ki sta jo postavila lastnika, to je država in belgijska KBC. Takrat smo v očeh lastnikov in nadzornikov rasli prepočasi, kar je z danes slišati čudno, je dejal.
Po njegovem bi morala komisija DZ ugotoviti, ali držijo navedbe, da je država ob nastopu krize poslovnim bankam onemogočila izvajanje ključnega ukrepa, ki ga imajo, to je možnost podelitve reprograma o jasnem programu ukrepov.
"Danes je več kot jasno, da se v Sloveniji ni pravilno odzvalo na te razmere. Bila je pač še ena kriza ... Če bi banke na splošno z več poslovnega posluha, predvsem z več prevzemanja odgovornosti, pristopile k ukrepom, ki so nujni v takih primerih, bi bil rezultat bistveno drugačen," je dodal.
Kramar se ni spomnil opozoril centra za notranjo revizijo, ne tega, da LHB ni dovolil pregleda poslovanja uslužbencem NLB, ne odredb regulatorja, ne konkretnih imen bank ali podjetij, ne praks podeljevanja premostitvenih hipotekarnih posojil ipd.
Jazbec zanikal politične pritiske in branil odločitve
Komisija je za njim zaslišala tudi Marka Jazbeca. Zanikal je morebitne politične ali druge pritiske na odločanje v primerih posameznih komitentov. Branil je takratne odločitve in dejal, da bi v veliki večini primerov odločitev ponovil.
Jazbec, ki je bil član uprave NLB od konca leta 2009 do konca leta 2012, je podobno kot na pričanju leta 2014 pred prvo bančno parlamentarno komisijo, ki jo je vodil Marko Pogačnik (SDS), ocenil, da je Banka Slovenije ob nastopu krize ravnala prociklično in z vidika finančne stabilnosti ni potegnila pravih potez.
Nekdanji član uprave NLB Marko Jazbec je branil odločitve v posameznih primerih, ki so zanimali komisijo, med drugim glede hrvaške hčerinske družbe Optima Leasing.
Rast kreditnega portfelja NLB je bila visoka, a še vedno počasnejša kot v celotnem bančnem sistemu, je dejal. Tudi on je tako kot nekateri ostali nekdanji člani uprave povedal, da je bila podlaga za rast sprejeta strategija banke. Na vprašanje, ali bi kaj storil drugače, je dejal, da bi v veliki večini primerov - kot kreditni odbor so v času mandata po njegovih besedah sprejeli 10.000 odločitev - odločitve ponovil. Tudi sicer se ne čuti odgovornega za bančno luknjo.
Predsednika komisije Logarja je med drugim zanimal vpliv Mateja Narata, ki je bil v upravi banke pred Jazbecem in je po odhodu iz banke prevzel vodenje Save. Jazbec je o odobritvi 55 milijonov evrov kreditov Savi dejal, da so kot kreditni odbor predloge dobili na mizo, da pa Narat osebno ni vplival na pripravljalce gradiv in odločitve kreditnega odbora. Na vprašanje, ali je "Naratov človek", je Jazbec odgovoril, da mu je "ta terminologija tuja". Jazbec je tudi zanikal, da bi bil deležen političnega pritiska.
O sestankih s svetovalcem nekdanjega finančnega ministra Francija Križaniča Dragom Isajlovićem je povedal, da je ministrstvo zanimalo, kako banka razmišlja glede prestrukturiranja posameznih velikih podjetij. Jazbecu se je zdelo to razumljivo, saj je šlo za podjetja v državni lasti, npr. Adrio Airways. Podobno je dejal glede sestankov pri takratnem premierju Borutu Pahorju in ministru Križaniču.
15