Nataša Pirc Musar podala odstopno izjavo in zapušča Rdeči križ

Zbor članov RKS ni razrešil generalne sekretarke RKS Renate Brunskole, zaradi česar je predsednica RKS Nataša Pirc Musar podala odstopno izjavo. Proti razrešitvi je glasovalo 30 članov, za razrešitev pa 27.

Renata Brunskole se je po glasovanju zahvalila za izkazano zaupanje vsem članom zbora RKS, ki niso podprli predloga razrešitve. "Želim si, da bi v prihodnje ne glede na različne poglede vsi skupaj tvorno sodelovali v korist RKS, največje humanitarne organizacije v Sloveniji, ki letos obeležuje 150-letnico delovanja," je zadovoljno dejala Brunskoletova. Nataša Pirc Musar izjave ni želela podati.

Pirc Musarjeva razrešitev Renate Brunskole zahtevala, ker je bila nezadovoljna z njenim delom

Nataša Pirc Musar, ki je predsednica RKS od konca lanskega junija, je razrešitev generalne sekretarke Renate Brunskole predlagala, ker z njenim delom ni zadovoljna, saj po njenem mnenju dela vodje strokovne službe ne opravlja na način, ki bi omogočal uresničitev programa oziroma vizije, ki jo je predstavila zboru članov in za katero se je zavezala, da jo uresniči. Neaktivnost Brunskoletove na področju načrtovanja in uresničitve vizije po mnenju Pirc Musarjeve ogroža pravočasno izvrševanje finančnega načrta.

Križi in težave Rdečega križa Temeljno vodilo Rdečega križa je s humanostjo izboljšati življenje ranljivih ljudi. Ima vlogo nekakšnega socialnega korektiva. Njegova glavna področja delovanja so krvodajalstvo, usposabljanje za prvo pomoč, pomoč ob elementarnih nesrečah, iskanje pogrešanih, socialna dejavnost (razdeljevanje pomoči najšibkejšim članom naše družbe) in organizacija letovanja otrok.

Izvršilno moč v RKS ima generalni sekretar, ki med drugim vodi strokovno službo RKS in je odgovoren za uresničevanje smeri in programov, ki so jih sprejeli organi organizacije. Ravno nekdanji sekretar RKS Mirko Jelenič je v preteklosti poskrbel za eno največjih afer RKS, zgrešene naložbe vodstva pa so organizaciji povzročile veliko finančno škodo.

Hotel Arija in milijonska izguba Gradnja hotela Arija na Debelem Rtiču je Rdečemu križa prinesla veliko finančno luknjo. Vegrad, ki je gradil več kot deset milijonov evrov vredno investicijo (3,5 milijona evrov je bilo evropskih sredstev), je šel v stečaj, podizvajalci pa so ostali nepoplačani. Ti so pozneje proti RKS vložili tožbo z zahtevo po poplačilu opravljenih del, in to kljub dejstvu, da je RKS svoje obveznosti poravnal, Vegrad pa kljub prejemu finančnih sredstev ni poravnal vseh obveznosti do podizvajalcev. Če bo sodišče odločilo v prid podizvajalcev, bo RKS moral za hotel plačati dvakrat. Dodatne sive lase RKS predstavlja slabo poslovanje hotela, katerega dobiček iz poslovanja bi se moral prelivati v humanitarno dejavnost.

Zaradi dogajanj, povezanih z gradnjo hotela Arija, je Rdeči križ Slovenije poslovno leto 2010 končal z več kot 670 tisoč evri izgube, zaradi česar je organizaciji grozila insolventnost.

Afera s sumljivimi posojili Februarja 2002 so v javnost pricurljali prvi podatki, da se RKS ukvarja s sumljivimi posli. Takratni generalni sekretar Mirko Jelenič se je iz humanitarca prelevil v "bankirja" in je fizičnim osebam in podjetjem posojal denar, ki so ga med drugim zbrali tudi v okviru humanitarnih akcij. Denar je RKS posojal z namenom oplemenitenja sredstev in pod večjimi obrestmi, kot bi jih dobili v banki, pri tem pa so se pojavili sumi korupcije.

Afera je odnesla takratno celotno vodstvo RKS, organizacija pa še danes, več kot desetletje po aferi, čuti posledice izgube zaupanja javnosti.

Policija je kmalu po izbruhu afere zaradi sumov zlorabe položaja na tožilstvo poslala prve kazenske ovadbe, sodišče pa je pozneje na pobudo tožilstva preiskavo ustavilo. Razlog: ne policija ne tožilstvo nista zbrala dovolj dokazov, da je Jelenič storil kaznivo dejanje. Preiskavo je vodil vodja oddelka za gospodarski kriminal, "pozabljivi" tožilec Miran Železnik, pri katerem so med revizijo dela našli kup nerešenih tožilskih spisov.