Naše morje je dom 150 delfinom

V okviru akcije #vednopodpiraj dober namen je na okoljskem področju največ glasov podpore potrošnikov dobilo društvo Morigenos, ki se s svojimi raziskavami pomembno pripomore k razumevanju in varstvu delfinov ter ohranjanju morskih ekosistemov.

Coca-Cola želi s projektom #vednopodpiraj dober namen slovenske potrošnike ozaveščati o nekaterih ključnih družbenih in okoljskih temah.

Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce je neodvisna in neprofitna strokovna nevladna organizacija, ki združuje znanstveno raziskovanje, monitoring, izobraževanje, ozaveščanje javnosti, razvoj kadra in upravljanje naravnih virov za učinkovito varstvo morskega okolja in biotske raznovrstnosti.

Morigenos v starem keltskem jeziku pomeni "rojen v morju".

"Slovensko morje je skupaj s preostalim delom Tržaškega zaliva dom delfinom vrste velika pliskavka. Te živali so pomemben del morskega ekosistema in pokazatelj stanja morskega okolja, zato je raziskovanje in varstvo delfinov ključno za razumevanje in ohranjanje zdravega morja. Sredstva, ki jih Coca-Cola v Sloveniji namenja projektu, zagotavljajo boljšo osnovo za raziskovalno delo ter obsežnejše izobraževanje in ozaveščanje javnosti," je ob predaji donacije povedal predsednik društva Morigenos Tilen Genov.

Za društvo, ki se financira skoraj izključno iz donacij, je to velika pridobitev. Čemu jo boste namenili?

Foto: Ana Hace, društvo Morigenos

Financiramo se z donacijami. Bili smo vključeni v predizbor projektov, ki so se družbi Coca-Cola vredni podpore, javnost pa je izbirala "zmagovalce". Takšna donacija nam omogoča, da z znanstvenim raziskovanjem in izobraževalnimi aktivnostmi, ki jih izvajamo, izboljšamo dolgoročno varovanje morja. Z njo bomo lahko pridobivali nove podatke na terenu, nakupili osnovno opremo, kot so fotoaparati za identifikacijo živali, in pokrili stroške terenskega dela ter razne izobraževalne aktivnosti, ki jih izvajamo skozi vse leto.

V mislih imam Noč delfinov pozimi v Ljubljani, Dan delfinov poleti v Piranu, različne delavnice s šolami in vrtci ter razne manjše dogodke.

Za delovanje naše neprofitne organizacije porabimo minimalna sredstva, naše delo pa temelji na prostovoljskem delu. Del stroškov pokrijemo s poletnimi raziskovalnimi tabori.

Zelo blagodejna je verjetno prav podpora javnosti, ki ste jo doživeli med glasovanjem?

Zelo počaščeni smo bili. Že samo tega, da so nas povabili k akciji, smo bili zelo veseli, kaj šele "zmage" na okoljskem področju. Ljudje si najbrž ne predstavljajo, ampak že takšne majhne geste ti povejo, da delaš v redu, in ti dajo zagon za naprej.

Kateri so glavni stebri delovanja društva Morigenos?

Društvo je bilo ustanovljeno leta 2001 z namenom znanstvenega raziskovanja morskih sesalcev in varovanja morja.

Naše delo ima tri stebre. Prvi je znanstveno raziskovanje, drugi je izobraževanje in ozaveščanje. Tretji pa je varstvo narave, na katerega se prva dva navezujeta. Veliko delamo z domačimi in tujimi inštitucijami – od državnih in raziskovalnih ter neprofitnih.

Do zdaj je večinoma vse temeljilo na prostovoljstvu, v zadnjem času pa imamo zaposlene tri osebe. Naši sodelavci so z različnih področij, saj smo vedno odprti za vse zainteresirane. Vsako lahko na svoj način nekaj pripomore k tovrstnim aktivnostim. Večina nas je biologov, med nami so tudi pedagogi, geografi, celo profesorji športa.

Katero območje imate pod "nadzorom"?

Foto: Tilen Genov, Morigenos

Sedež imamo v Piranu. Naše glavno območje delovanja je v Tržaškem zalivu in severni Istri. Delamo tudi čez mejo – v hrvaških in italijanskih vodah. 

Aktivni smo tudi mednarodno, saj sodelujemo pri projektih v tujini. Pomagamo pri usposabljanju drugega kadra iz tujine. Vpeti smo v različna mednarodna delovna telesa, kot je skupina strokovnjakov za kite pri mednarodni zvezi za varstvo narave (IUCN – International Union for Conservation of Nature) in druge.

S področja morskih sesalcev smo edino društvo na tem območju, se pa povezujemo z drugimi sorodnimi organizacijami – tako z morsko biološko postajo, z univerzami, organizacijami iz Italije, Hrvaške in od drugod, s potapljaškimi društvi ter z društvi iz Slovenije, ki delujejo na drugih živalskih skupinah, kot so metulji, kačji pastirji in netopirji, dvoživke. Skupaj biološka društva v Sloveniji izdajamo bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave Trdoživ.

Kakšen je posluh države za vaše delovanje?

Na načelni ravni nas vedno podpirajo, konkretne implementacije pa dolgo ni bilo. Zadnja leta je bolje, saj so nekateri razpisi bolj usmerjeni v morske vsebine, ni pa tega zelo veliko. Precej sodelujemo z Zavodom RS za varstvo narave in Ministrstvom RS za okolje in prostor. Zdi se nam, da se tudi oni trudijo, da bi se stvari premaknile na bolje. Verjetno pa so tudi sami preobremenjeni s podhranjenostjo kadra in preobilico birokracije.

Preberite še:

Novice Že 20 let investirajo v njihove talente

Novice Neuresničena želja lahko vodi v propad