Petek, 18. 5. 2018, 10.34
5 let, 11 mesecev
Arheologi so se nad Vrhniko z mačetami prebili do pomembnega odkritja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,20
4
Ekipi strokovnjakov iz Narodnega muzeja Slovenije in zavoda za varstvo kulturne dediščine sta v bližini železniške postaje Verd nad Vrhniko odkrili nov del poznorimskega obrambnega sistema claustra Alpium Iuliarum. Dokumentirali sta 200 metrov zidu in tri stolpe ter potrdili, da gre za ostanke dela Ajdovskega zidu, ki je veljal za uničenega.
Kot so zapisali v muzeju, sta se ekipi zaradi gosto poraslega območja na najdišče morali prebiti celo z mačetami. Izkazalo se je, da gre v resnici za ostanke Ajdovskega zidu s stolpi, ki so veljali za uničene. V naslednjih dneh so traso toliko očistili, da so jo lahko znanstveno dokumentirali: potrdili so odkritje 200 metrov dolgega zidu in treh stolpov, med njimi pa je razmeroma dobro ohranjen le prvi.
Znani deli Ajdovskega zidu zdaj skupno merijo približno 6,7 kilometra. Odkritje novega dela pomembno prispeva k utrditvi statusa najdaljšega odseka v celotnem obrambnem sistemu claustra Alpium Iuliarum, so še sporočili iz Narodnega muzeja Slovenije.
Claustra Alpium Iuliarum je bil v 4. stoletju največji rimskodobni arhitekturni podvig na ozemlju današnje Slovenije in spada med najpomembnejšo kulturno dediščino pri nas. Obrambni sistem je služil nadzoru nad trgovino in premiki prebivalstva na ozkem prehodnem območju jugovzhodnih Alp, kjer je deloma potekala tudi severovzhodna meja antične Italije.
Danes poznamo več kot 30 kilometrov ostankov zapornih zidov z več kot stotimi stolpi ter osmimi trdnjavami in utrdbami. Posamezni ostanki zapor se raztezajo med Posočjem in Kvarnerskim zalivom.
Ajdovski zid nad Vrhniko je najdaljši znani odsek v rimskem obrambnem sistemu claustra Alpium Iuliarum. Ohranjeni zid je do nedavnega odkritja meril 6,5 kilometra - skupaj s prekinitvami več kot deset kilometrov. Glede na zemljevid arheologa Alfonza Müllnerja iz konca 19. stoletja naj bi se obzidje začelo pod današnjo železniško postajo Verd.
4