Na Reki so odprli prve prostore Inštituta za narodnostna vprašanja zunaj Slovenije

Za slovensko skupnostjo v Avstriji in Italiji je zdaj tudi slovenska skupnost na Hrvaškem dobila znanstveno-raziskovalno ustanovo, kjer proučujejo vprašanja slovenstva in Slovencev zunaj matične države.

Veleposlanica Republike Slovenije v Zagrebu dr. Smiljana Knez, župan Primorsko-goranske županije Zlatko Komadina, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in župan Mesta Reka Vojko Obersnel  ob odprju prve enote ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja zunaj Slovenije v prostorih Slovenskega doma Bazovica na Reki.
Veleposlanica Republike Slovenije v Zagrebu dr. Smiljana Knez, župan Primorsko-goranske županije Zlatko Komadina, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in župan Mesta Reka Vojko Obersnel ob odprju prve enote ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja zunaj Slovenije v prostorih Slovenskega doma Bazovica na Reki.

Slovenska manjšina na Hrvaškem praviloma ostaja v senci medijsko odmevnejših vprašanj rojakov v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, a bodo na Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in svetu več pozornosti namenili tudi njim. Urad se redno povezuje z znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami, ki obravnavajo vprašanja slovenstva in Slovencev v zamejstvu in drugod po svetu.

Slovenci na Hrvaškem in v Porabju (do zdaj) brez znanstvene ustanove

Ena izmed teh ustanov je Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, ki kot ena od prvih znanstveno-raziskovalnih ustanov prepoznava in kontinuirano raziskuje vprašanja slovenstva in Slovencev v jugovzhodni sosedi.

Ljubljanski inštitut je pred 12 leti odprl enoto v Lendavi, kjer raziskujejo medetnične odnose na slovensko-madžarskem obmejnem prostoru. Nekako istočasno se je porodila pobuda, da bi podobno enoto ustanovili na Hrvaškem in v Porabju na Madžarskem, kajti prav na teh območjih Slovenci še do danes nimajo nobene znanstveno-raziskovalne ustanove. Raziskovanje njihove tematike poteka v okviru matičnega inštituta.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.odprtje reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja vidi kot model, kako postaviti sodelovanje matične države z manjšinami tudi na strokovnih odnosih. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.odprtje reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja vidi kot model, kako postaviti sodelovanje matične države z manjšinami tudi na strokovnih odnosih. Foto: STA

Slovenci v Italiji in Slovenci v Avstriji že imajo znanstveno-raziskovalne institucije, kot so Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu ter Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik in Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu.

Za krepitev identitete in povezovanje z matično državo

Odprtje enote Inštituta za narodnostna vprašanja na Reki, prve te vrste zunaj meja Slovenije, bo imelo velik pomen za slovensko skupnost na Hrvaškem, saj bo tako raziskovalna dejavnost njihove problematike postala povezovalna in prepoznavna v njihovih krogih, obenem pa se bo krepila identiteta slovenske skupnosti na Hrvaškem in njeno kulturno, prosvetno, gospodarsko, politično in drugo povezovanje z matično državo. 

"Inštitut za narodnostna vprašanja kot ena od najstarejših slovenskih ustanov s področja etničnih raziskovanj ima cilj ustanoviti enote na območjih, kjer živijo Slovenci. Enota na Reki je krona naših dolgoletnih želja. Bilo je več predlogov, kje in kako odpreti prvo enoto, prevladala pa je ravno ta ideja zaradi velikega sodelovanja s Slovenskim domom Bazovica na Reki in zaradi podpore Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter ministra Žmavca tej ideji. Reka je že sama po sebi večkulturno in večetnično mesto, s katerim se bo inštitut lahko povezoval in v njem deloval na številnih področjih, tudi z drugimi manjšinami in pripadniki večinskega prebivalstva. Reka je za nas neke vrste naravni laboratorij," je ob odprtju enote inštituta v prostih Slovenskega doma Bazovica na Reki za Siol.net povedala direktorica Inštituta z anarodnostna vprašanja v Ljubljani prof. dr. Sonja Novak Lukanovič.

Reško enoto Inštituta za narodnostna vprašanja bo vodila Barbara Riman, ki je leta 2011 doktorirala s temo Slovenci v Gorskem kotarju, Istri in na Kvarnerju od leta 1918 do leta 1991. Njena mentorica je bila Vera Kržišnik Bukić, ki velja za začetnico raziskovanja slovenstva in Slovencev na Hrvaškem.

Župan mesta Reka dr. Vojko Obersnel Župan mesta Reka dr. Vojko Obersnel

Pobudniki pouka slovenščine v reških osnovnih šolah

Ni naključje, da prvo enoto neke slovenske znanstvene ustanove na Hrvaškem odpirajo prav na Reki in prav v prostorih Slovenskega doma Kulturno-prosvetnega doma (KPD) Bazovica. S skupnimi prizadevanji so uvedli učenje slovenskega jezika v dveh reških osnovnih šolah in od letos tudi v otroškem vrtcu, a so dejavnosti Bazovice še veliko širše.

Tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, zagovornik institucionalnega raziskovanja slovenstva na Hrvaškem, je predlagal in podprl pobudo za odprtje reške enote Inštituta v prostorih Slovenskega doma Bazovica.

"Današnji dogodek je za nas zelo pomemben, tudi za Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki sodeluje pri odprtju enote Inštituta za narodnostna vprašanja na Reki. Za vse nas in za politične odnose med državama. Enota na Reki je prvi tak primer in model, kako sodelovanje z manjšinami lahko postavimo tudi na strokovnih odnosih. Priključil se nam je reški župan Vojko Obersnel, kar pomeni tudi močno regijsko sodelovanje Kvarnerja in Gorskega kotarja s Slovenijo," je za Siol.net na Reki povedal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.

Sedemdeset let slovenskega doma na Reki

Slovenski dom Bazovica na Reki je nastal leta 1947, ko se je skupina rojakov zbrala v skromni sobici z namenom ustvarjanja delčka domačega kraja tudi v novem bivališču. Društvo so poimenovali v spomin na slovensko vas pri Trstu, kjer so padle prve slovenske žrtve fašističnega nasilja.

"Reka je že sama po sebi večkulturno in večetnično mesto, s katerim se bo inštitut lahko povezoval in v njem deloval na številnih področjih, tudi z drugimi manjšinami in pripadniki večinskega prebivalstva. Reka je za nas neke vrste naravni laboratorij," je za Siol.net povedala direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja prof. dr. Sonja Novak Lukanovič. "Reka je že sama po sebi večkulturno in večetnično mesto, s katerim se bo inštitut lahko povezoval in v njem deloval na številnih področjih, tudi z drugimi manjšinami in pripadniki večinskega prebivalstva. Reka je za nas neke vrste naravni laboratorij," je za Siol.net povedala direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja prof. dr. Sonja Novak Lukanovič. Foto: Srdjan Cvjetović Bazovica je, zahvaljujoč navdušenju in vztrajnosti članov ter prve predsednice, zdaj že pokojne Zore Ausec, kljub težkim razmeram hitro postala stičišče slovenske skupnosti in drugih, ki so se zbirali na literarnih večerih, znanstvenih predavanjih in potopisih ter tako prispevali k boljšemu spoznavanju znotraj skupnosti in predstavitvi slovenstva vsem drugim na tem območju.

Skoraj dva tisoč članov Bazovice

Bazovica danes šteje skoraj dva tisoč članov. Po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške je bila med letoma 1992 in 1996 prvi sedež Zveze Slovencev na Hrvaškem, skupne organizacije slovenskih društev v novi državi, katere predsednik je bil tudi tedaj prvi mož Bazovice Vinko Žibert.

V sodelovanju z veleposlaništvom Republike Slovenije na Hrvaškem Bazovica že več kot desetletje organizira redne Konzularne dneve, ki dodatno krepijo vezi Slovencev z Reke in iz okolice z matično državo.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano