Na posvetu o vojni za Slovenijo predvsem o Ljubljani leta 1991

Po besedah predsednika območnega združenja Mihe Butara s tem želijo delovanju obrambi Ljubljane dati pravo podobo in izpostaviti nova dejstva o takratnih dogajanjih v Ljubljani.

Posvet je odprl ljubljanski župan Zoran Janković. Ob tem je poudaril, da je "po vseh pričevanjih, ki so bila izkazana in premalo prepoznana, Ljubljana praktično ohranila svojo podobo brez prehudih žrtev", za kar se je zahvalil vsem, ki so jo takrat branili.

"Takratne vojaške in varnostne razmere so bile močno pogojene s političnimi" Kot je pojasnil direktor Inštituta za novejšo zgodovino Damijan Guštin, so bile takratne vojaške in varnostne razmere močno pogojene s političnimi, a odločitev za branjenje poti v neodvisnost je bila jasno postavljena. "Zato so sledile tudi priprave obrambne strukture, kolikor so bile v tistem okviru mogoče," je dejal.

"Ljubljanska obramba je mesece pred razglasitvijo osamosvojitve vpoklicevala svoje pripadnike na urjenje in se pripravljala na morebiten spopad," navaja zgodovinar Martin Premk. V sestavo teritorialne obrambe mesta je bilo po navedbah Butare razporejenih preko 10.000 vojaških obveznikov. Napetosti med jugoslovansko vojsko in slovenskimi oblastmi so se jasno pokazale prav v Ljubljani. Ob tem je Guštin izpostavil, da je bila intervencija nasprotne strani z današnjega vidika gledano njihova velika strateška napaka. "Ravno pretvorba notranje intervencije, ki bi jo velika večina tujine takrat še tolerirala, v agresijo na neodvisno državo je bila namreč možnost za povsem drugačne interpretacije in s tem drugačen razvoj dogodkov," je pojasnil.

"Današnje ugotovitve bodo pomembne za boljše poznavanje naše zgodovine" Inštitut za novejšo zgodovino je sicer prav za to obdobje oblikoval poseben Center za zgodovino osamosvojitve in Republike Slovenije po letu 1991. Center naj bi po mnenju direktorja inštituta pripomogel "k bolj celovitemu in vsestranskemu preučevanju tega obdobja", za katerega so mnogi prepričani, da ga mlada generacija mlada premalo pozna. "Današnje ugotovitve bodo zato pomembne za boljše poznavanje naše zgodovine," meni Guštin.

Na posvetu, ki bo sicer trajal cel dan, poleg Inštituta za novejšo zgodovino in pripadnikov Teritorialne obrambe sodelujejo tudi predstavniki združenja Sever. Gre za enega od letošnjih posvetov, na podlagi katerega bodo izdali knjigo, ki jo bodo sestavljala predstavljena pričevanja sodelujočih v vojni za Slovenijo na tem območju.