Ponedeljek, 10. 6. 2019, 16.57
4 leta, 10 mesecev
Morski psi v Jadranskem morju: se jih moramo bati? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,93
12
Na jadransko obalo je najverjetneje priplaval morski pes mako.
Pretekli konec tedna je turist ob obali Makarske posnel morskega psa in video objavil na Facebooku. Kljub navedbam nekaterih medijev, da gre za nevarno vrsto sinjega morskega psa, pa strokovnjak za morsko biologijo in ekologijo Borut Mavrič pojasnjuje, da ni tako. Na posnetku naj bi bil namreč morski pes vrste mako, ki je sicer že napadel ljudi, vendar pa je primerov takih napadov zelo malo.
🦈🦈🦈 08.06.19 Makarska Riviera 🦈🦈🦈 . . Modrulj poput veće i poznatije Velike bijele psine privučen krvlju može zabunom napasti ljude. Napadi su rijetki pa se modrulj smatra potencijalno opasnim morskim psom. Blauhai Zugleich gilt der Blauhai als eine der für den Menschen potentiell gefährlichen Haiarten. Es gibt mehrere Berichte von Haiattacken durch diese Art auf badende oder tauchende Menschen sowie auf Boote. Dabei ist anzunehmen, dass die Haie die Menschen für eine zu überwältigende Beute hielten. Aufgrund ihres Lebensraumes, der im Normalfall nicht in den Küstenbereichen liegt, sind diese Angriffe jedoch äußerst selten. Der Blauhai kann als Beispiel für die übertriebene Darstellung der Gefährlichkeit von Haien für den Menschen dienen . . . . Video by Michael Braun
Objavil/a Cro2go dne Nedelja, 09. junij 2019
"Iz posnetkov je sicer malce težko razbrati, ker je toliko odseva, vendar lahko zagotovo potrdim, da ne gre za sinjega morskega psa, temveč najverjetneje za kratkoplavutega maka," pravi biolog Borut Mavrič, zaposlen na Morski biološki postaji Piran, ki deluje v sklopu Nacionalnega inštituta za biologijo.
Na posnetku gre najverjetneje za morskega psa vrste mako.
Mako je sicer zelo izpostavljena vrsta morskih psov, a ne zaradi napadalnosti, temveč zaradi hitrosti in velikosti. "Ta vrsta velja za najhitrejšega plavalca, ki lahko doseže hitrost tudi do 70 kilometrov na uro."
Redko priplavajo do obale
"Dotični pripis ob posnetku je zelo senzacionalistično naravnan, saj živali niso našli tako blizu obale, kar je razvidno tudi na posnetku," pravi Mavrič. "Dogodek se je tako najverjetneje pripetil nekaj sto metrov stran od obale."
Je pa dejstvo, pravi biolog, da morski psi lahko pridejo na obalo tudi v zelo nizko globino, do dveh metrov. A možnost, da bi morski pes priplaval v času, ko se ljudje kopajo v vodi, je zelo majhna. "Praviloma se obali približajo, ko v bližini ni ljudi oziroma drugih motečih dejavnikov, kot je hrup ali pomorski promet," še dodaja.
"Recimo, če pogledamo primere morskih psov, ki so bili ujeti v slovenskem morju in so jih našli par deset metrov od obale, so se ti približali v tistem delu dneva, ko v vodi ni bilo turistov, ko je bila voda mirna."
Ljudje smo tujci v morju, ne morski psi
Mavrič poudarja, da ljudje včasih pozabimo na dejstvo, da smo mi tujci v morju in nas morski organizmi - še posebej morski psi - niso navajeni, zato bežijo stran in se pomikajo v globlje vode. "Na naši postaji si že več let želimo srečati ali posneti kakšnega morskega psa, pa je to skoraj nemogoče," pravi.
Na vprašanje, zakaj se morski psi vendarle občasno približajo obalam, Mavrič odgovori, da zaradi hrane. "V Kvarnerskem zalivu je bil nekoč obrat mesne industrije, kjer so metali živalske ostanke v neposredno bližino morja. Šlo je za nekakšna mrhovišča za morske živali. Morski psi so se obali približali zaradi vonja po hrani. Včasih je bilo teh incidentov zato veliko več," še dodaja.
"Na okus človeškega mesa niso navajeni"
Če morski pes po naključju priplava v obalni pas, mora za žival in tudi varnost kopalcev poskrbeti upravljavec kopališča. "Mi bomo vsekakor zelo zadovoljni, če v tovrstnih primerih pokličejo tudi nas, ker gre za ogrožene skupine živali, vsak podatek, ki nam je na voljo, pa lahko razkrije kakšno novo podrobnost za razumevanje njihove ekologije in trenutnega stanja," razlaga.
"Možnost, da bi morski pes poškodoval človeka, je zelo majhna, ker ljudje nismo njihov plen. Velja tudi prepričanje, da jim človeška kri oziroma meso niti ne ustreza, ker na tak okus niso navajeni," pravi sogovornik in dodaja, da se večina napadov zgodi zaradi radovednosti.
"Tako kot pri človeku je tudi za morskega psa eno izmed glavnih čutil okus. Pes včasih ugrizne v plavajoče predmete, se vanje zabija, da lahko prepozna oziroma vidi, za kaj gre."
Zadnja žrtev morskega psa pred 40 leti
V 150 letih je bilo na Jadranu 11 napadov morskih psov. "Zadnja smrtna žrtev morskega psa je bila pred 40 leti, ko je plavalec zaradi ugriza izkrvavel," pripoveduje Mavrič.
Po njegovem mnenju gre pri morskih psih, ki priplavajo do obale, za naključja, strah pred njimi je povsem odveč. "Če damo zgoraj omenjeno številko v perspektivo ob upoštevanju, da je Jadransko morje naraven habitat za morske pse, lahko rečem, da je strah pred njimi odveč. Treba se je distancirati od hollywoodskih filmov in na položaj gledati skozi prizmo realnosti," še dodaja biolog Mavrič.
Niso napadalni in nevarni za človeka
Morski psi v Jadranskem morju niso nič nenavadnega, saj na tem območju živi približno 30 vrst morskih psov, med njimi so štiri potencialno nevarne: beli morski volk, morski bik, morski tiger in mako. Vse štiri vrste so mesojede.
"Prehranjujejo se z odmrlimi morskimi organizmi, lovijo tudi ribe mehkužce in pa tudi kakšne morske ptice," dodaja. V slovenskem morju je največji morski pes, ki se pojavlja, orjak, vendar se ta prehranjuje s planktonom. Sicer se večina morskih psov hrani z nevretenčarji. Brskajo po morskem dnu in plenijo rakovice, mehkužce, školjke in polže.
Ker so plenilci, lahko zavohajo kri. Po besedah Mavriča so plenilci naravnani tako, da plenijo šibkejše organizme, ki so praviloma poškodovani ali bolni, zato da porabijo manj energije.
Zaradi človeka izumirajo
Za konec Mavrič opozori, da je prava težava v ljudeh. "Oboji se drug drugega bojimo - vendar je strah morskih psov upravičen glede na to, da smo ljudje vzrok za njihovo izumiranje," pripoveduje. Morski psi namreč spadajo med ogrožene živalske vrste in izginjajo v skoraj vseh morjih.
Glavni vzrok izumiranja morskih psov je vsekakor lov. "Te morske živali izginjajo zaradi načrtnega lova, ki se izvaja zaradi prehranske industrije, nevednosti in nespametnega pobijanja. Velika težava je tudi tudi prilov, ki se zgodi, kadar ribiči lovijo neke druge vrsti živali in se morski psi zapletejo v mreže."
12