Miti o šolninah, ki si jih nihče ne upa uvesti

Zakaj se Slovenci slepimo o brezplačnem javnem šolstvu, ki to že dolgo ni več, in kaj dobrega bi šolnine s pritiskom na učitelje prinesle za študente?

1 / 2

Foto: Bor Slana

2 / 2

Foto: Bor Slana

Študentsko društvo Iskra poziva študente, naj se jutri pridružijo javnemu protestu proti reformi visokega šolstva. A vprašanje je, koliko podpore bodo sploh imeli, saj jih ne podpira niti ŠOS. Država želi uvesti šolnine za študente, dodatno obremeniti zaposlene v visokem šolstvu in skomercializirati javne univerze. To so glavni očitki nasprotnikov predloga novele zakona o visokem šolstvu (ZVIC-1), predstavljenega konec lanskega oktobra. Študentsko društvo Iskra za jutri napoveduje množični protest z geslom Naj Zvis izvisi. K protestu, ki bo popoldan na Kongresnem trgu, pozivajo tudi anarhistični kolektivi iz celotne Slovenije, med drugim Iniciativa za demokratični socializem. "Šolnine – mehanizem nadaljnjega izčrpavanja družin" Njihov glavni očitek leti na uvedbo šolnin, ki po njihovih navedbah "predstavljajo mehanizem nadaljnjega izčrpavanja družin". Vendar velja opozoriti, da novela ne predvideva splošne ukinitve brezplačnega študija. A dejstvo je, da zakon šolnin ne uvaja oziroma da bodo študij plačevali le tisti študentje, ki: - ne bi dosegali vstopnih pogojev na posameznih študijskih smereh, - študija ne bi končali v roku, - so že končali kakšen študij in s tem izkoristili možnost enkratnega brezplačnega študija.

S takšno obliko plačevanja država želi študente nekoliko prisiliti k resnejšemu študiju. Dejstvo je, da velik delež v Sloveniji vpisanih študentov študija ne konča. Podatki iz leta 2011 kažejo, da je razmerje med vpisanimi študenti in številom diplomantov (le) 19,6 odstotka. V povprečju pa slovenski študent po podatkih statističnega urada študiju "posveti" pet let in devet mesecev, po podatkih raziskave OECD iz leta 2008 in raziskave Euroštudent pa se ta ocena giblje celo pri nadpovprečnih šestih letih in enajstih mesecih (v oceno so vključeni tudi stari študijski programi). Racionalizacija programov Namen reforme visokega šolstva je med drugim tudi njegova racionalizacija, saj je število visokošolskih zavodov v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami preveliko. Pri nas namreč deluje pet univerz, 46 samostojnih visokošolskih zavodov in 50 višjih strokovnih šol. Skupno je akreditiranih kar 861 študijskih programov – na milijon prebivalcev je to več kot 400, medtem ko je povprečje drugih držav do 200 programov na milijon prebivalcev. Snovalci zakona se ob tem sprašujejo, kdo (lahko) kakovostno poučuje na vseh teh študijskih programih. S fiktivnimi študenti država prikriva dejansko število brezposelnih A financiranje ni edina težava. Veliko število visokošolskih zavodov pomeni tudi več priložnosti za razmah množičnega študija, ki se je razvil v Sloveniji. Na to opozarja tudi društvo Iskra, in sicer da se s tem prikriva dejansko število brezposelnosti med mladimi, ki si s fiktivnim študijem rešujejo status. Prepričani so, da bi bila za ureditev razmer v visokem šolstvu potrebna reindustrializacija države, ki bi odprla dovolj delovnih mest za mlade s končanimi strokovnimi srednjimi šolami in bi spodbujala študente, da bi čim prej dokončali študij. Na vse to bodo opozarjali na jutrišnjem študentskem protestu.

Manipulacija in nekritično podpihovanje? A kot kaže, to ne bo"vseštudentski" protest, saj ga ne podpirajo v Dijaški organizaciji Slovenije (DOS), niti v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS).

V DOS so zaskrbljeni zaradi manipuliranja in nekritičnega podpihovanja nekaterih organizacij, ki na protest pozivajo tudi dijake. Poudarili so, da podpirajo ŠOU, ki si v času obravnave predloga zakona o visokem šolstvu (ZViS-1) prizadeva, da bi bil ta sprejemljiv in ugoden za študente.

ŠOS: Protest je zadnje sredstvo ŠOS ob tem opozarja, da se jim ne zdi niti primerno, da protest naslavljajo kot študentski protest, saj pri tem ŠOS kot krovna organizacija ne bo sodelovala. Protest je zanje zadnje sredstvo za ohranitev študentskih pravic, ko dialog ni več mogoč. "V tem primeru pa dialoga še ni konec," so poudarili.

Po njihovem mnenju bi bilo zato dobro, da bi organizatorji protesta podprli ŠOS, ki si med drugim prizadeva tudi za preprečitev uvedbe tako spornih šolnin. Dodali so še, da ostro obsojajo vsakršne politične zlorabe študentskega organiziranja.

Kako pa je pri naši severni sosedi? Podoben sistem imajo v Avstriji, kjer je študij načeloma brezplačen. Od poletnega semestra 2013 pa morajo študentje, ki študirajo prek predpisanega časa, in nedržavljani EU plačevati šolnino za študij. Študentje z dolgim stažem morajo tako plačevati 363,36 evra na semester oziroma polletje.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano