Sreda, 21. 12. 2016, 9.52
6 let, 6 mesecev
Milijonske zaslužke od zlata bodo pretopili v stolpnico v središču prestolnice
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,88
4
V središču Ljubljane bodo v kratkem očitno začeli graditi še en velikopotezni nepremičninski projekt, vreden več deset milijonov. Ob križišču Slovenske in Tivolske ceste, tik ob sedežu Telekoma Slovenije, bo zrasla nova poslovna stolpnica.
Gre za projekt, v javnosti bolj znan kot Severna mestna vrata. Zemljišče je bilo do zdaj v lasti investitorja, finančne hiše Erste Group Immorent. Po napovedih iz leta 2008 bi moral na njem že do lanskega leta stati City Tower, v katerem bi bilo 23 nadstropij in 15 tisoč kvadratnih metrov poslovnih površin.
Zaradi krize in pomanjkanja najemnikov je Erste Group Immorent že pred časom projekt zaustavil, v teh dneh pa je tudi dokončno izstopil iz lastništva projektne družbe in zemljišče prodal.
Zlatarna Celje ima 38 poslovalnic po vseh večjih krajih in več kot 240 zaposlenih.
Družina Albreht že pridobila finančne vire
Celoten projekt je odkupila Zlatarna Celje, največja veriga zlatarn v državi. Po naših informacijah je družba, ki je v lasti premožne družine Albreht, že pridobila potrebne finančne vire za njegovo uresničitev. Banka BKS ji je na podlagi finančnega najema odobrila za okoli 17 milijonov evrov denarnih sredstev.
V Zlatarni Celje so za Siol.net že pred dnevi potrdili, da so kupili projektno družbo, ki je odgovorna za gradnjo Severnih mestnih vrat. "Vendar za zdaj še ni informacij o načrtih za prihodnost," so bili skopi z informacijami. Glede na določila pogodbe z BKS bi lahko sklepali, da bo projekt dokončan, prostori pa prodani najkasneje do leta 2021.
72 metrov visoka stolpnica
Avstrijci so se projekta lotil tik pred začetkom krize, ko se je končal arhitekturni natečaj in so za izvedbo projekta izbrali znani arhitekturni biro Borisa Podrecce.
Po prvotnih načrtih bi stavba v višino segala 72 metrov, kar pomeni 21 nadzemnih nadstropij. V njej bi bilo skupaj za 16 tisoč kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Vrednost projekta so že tedaj ocenjevali na od 25 do 30 milijonov evrov. Za parkirišča najemnikov novih prostorov bi bil prostor v petih podzemnih etažah.
Projekt, ki bo po dostopnih podatkih vreden okoli 30 milijonov evrov, za Zlatarno Celje ni prvi.
Že pred časom so se lotili gradnje hotela Plaza v ljubljanskem BTC, z 236 sobami enega največjih v Sloveniji. Za to so pri NLB najeli 16 milijonov evrov posojila, vložili so nekaj lastnih sredstev, pridobili pa tudi za štiri milijone evrov evropskih sredstev. Hotel so odprli poleti 2012, novembra lani pa je upravljanje hotela prešlo pod znano blagovno znamko Radison Blu iz hotelske verige Carlson Rezidor.
Sredi junija je Zlatarna Celje kupila tudi blagovno znamko Svea in napovedala njeno oživitev. Zanimala se je tudi za nakup smučišča Kanin.
Zlatarna Celje že ima izkušnje z gradnjo hotelov. Pred časom so v ljubljanskem BTC postavili hotel Plaza, ki je z 236 sobami eden največjih v Sloveniji.
Kupili iz stečaja
Družina Albreht je Zlatarno Celje kupila iz stečajne mase leta 1999 za 1,2 milijona evrov. V manj kot 17 letih so zgradili daleč največjo verigo zlatarn v Sloveniji. Po zadnjih podatkih imajo 38 poslovalnic po vseh večjih krajih in več kot 240 zaposlenih.
Kljub temu s prodajo nakita ustvarijo le 15 milijonov evrov prihodkov, kar je manj kot polovica vseh. Letno prodajo tudi za več kot 12 milijonov evrov investicijskega zlata. Že leta 2010 so uvedli produkt Zlati korak, ki pomeni proizvodnjo lastnih zlatih ploščic in trgovanje z zlatimi palicami drugih podjetij. Samo lani so sklenili 80 novih pogodb, od začetka trženja pa so vlagatelji v Zlati korak vložili več kot 6,5 milijona evrov.
Lani so imeli skupaj za 35,6 milijona evrov prihodkov od prodaje in dober milijon evrov čistega dobička. Večino denarja, ki so ga ustvarili pri poslovanju, so porabili za odplačilo finančnih obveznosti. Teh je bilo konec lanskega leta za okoli 18 milijonov evrov.
V državah nekdanje Jugoslavije ustvarijo nekaj milijonov evrov prihodkov.
V prestolnici rastejo novogradnje
Zaradi poceni denarja in ugodnih posojil v Ljubljani že več mesecev pospešeno rastejo novogradnje, tudi na elitnih lokacijah. Večinoma gre za projekte, zasnovane v predkriznih časih, vendar so iz tega ali onega razloga zastali, zatem zamenjali lastnike, zdaj pa se "očiščeni" vračajo na trg.
4