Miha Kovač: Prepisovanje virov brez navedbe je nedopustno

Senat FDV-ja je o magisteriju premierke Alenke Bratuškek danes sklenil, da "ni mogoče presoditi, da naloga ni rezultat njenega lastnega dela". Postopek odvzema magistrskega naziva premierke je senat ustavil, ker pogoji za odvzem znanstvenega naslova, kot jih predvideva statut ljubljanske univerze, ne obstajajo, so na fakulteti zapisali v sporočilu za javnost.

Prepisovanje virov brez navedbe je za znanstveno delo nedopustno "Prepisovanje virov brez navedbe, kot je to v magisteriju gospe Bratušek, je – gledano z današnjega zornega kota – nedopustno v delu, ki naj bi bilo znanstveno, saj velja, da naj bi znanstveno delo odlikovala rigoroznost pri dokumentiranju navedb, virov in rezultatov raziskovanja," odločitev senata FDV-ja komentira profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani Miha Kovač.

Kot dodaja, je zanj nesporno, da mora biti v znanstvenem delu citirano ali navedeno kot vir tudi delo, kjer avtor navaja samega sebe, kar velja še toliko bolj, če gre za delo več avtorjev.

Stališče bi zdržalo pri strokovnem magisteriju, pri znanstvenem je vprašljivo "Stališče komisije, da navedene napake niso dovolj za odvzem naziva, bi zato po mojem danes vzdržalo pri prvostopenjski bolonjski diplomi ali pri strokovnem magisteriju, pri znanstvenem delu pa je tako stališče vprašljivo. Seveda pa velja pri razsojanju o tem upoštevati zgolj pravila in navade, kot so veljale na FDV-ju, ko je gospa Bratušek magistrirala. Ker teh pravil ne poznam, v resnici težko polemiziram z odločitvijo komisije, ki se je ukvarjala s tem primerom," pravi Kovač.

"Upoštevati še velja, da gre taka napaka – kot opozarja komisija – tudi na račun mentorja in komisije za zagovor magisterija. Ta škandal zato po mojem opozarja predvsem na to, da smo imeli – in še vedno imamo - na slovenskih univerzah hiperprodukcijo vpisa, diplom in nazivov, ki kakovost dela očitno potiskajo v ozadje. Z neprestanim krčenjem sredstev za univerze in ohranjanjem števila razpisnih mest – vpisujemo 70 odstotkov generacije – teh trendov zagotovo ne bomo obrnili na bolje."

Pirnat: Možen upravni spor, a uspešno ga lahko vloži le Bratuškova Razen same Bratuškove druga oseba odločitve ne more izpodbijati, pa na vprašanje, ali obstaja možnost, da se v zvezi z odločitvijo senata FDV-ja doseže upravnosodno varstvo, če bi se kdo za to odločil, odgovarja profesor na ljubljanski pravni fakulteti Rajko Pirnat.

"Ne znam si predstavljati, kako bi kdo drug, razen same prizadete osebe, torej magistre Bratuškove, v tem konkretnem primeru izkazal pravni interes," razmišlja Pirnat. Ob tem dodaja, da od Bratuškove vložitve pravnega sredstva na upravno sodišče seveda ni pričakovati.

"Upravni spor lahko vloži oseba, ki izkaže pravni interes in nekdo tretji, ki bi bil samo zainteresiran iz političnih razlogov, da še sodišče oceni, ali gre zares za plagiat ali ne, pravnega interesa ne bi izkazoval," pojasnjuje Pirnat. In dodaja, da bi v tem primeru sodišče zadevo gotovo zavrglo, saj vlagatelj ne bi zadostil pogoju pravnega interesa.

Fakulteta je zadevo vzela resno, ocenjuje Igor Lukšič Javnost je gotovo pričakovala, da bo FDV hitreje presodil o domnevnem plagiatorstvu premierke Bratuškove, a se je izkazalo, da je prav, da si je fakulteta vzela čas za preučitev očitkov, meni nekdanji šolski minister v Pahorjevi vladi in predsednik SD Igor Lukšič. "Iz sklepa senata FDV-ja je razvidno, da je fakulteta zadevo vzela resno in preučila vse vidike, kar je dobro," nam je dejal Lukšič, sicer tudi profesor na FDV-ju.

Bratuškove so se lotili z vsemi sredstvi Politično ima zadeva dva vidika, ocenjuje predsednik vladnih Socialnih demokratov: "Prvi se nanaša na tiste, ki so se Bratuškove lotili z vsemi političnimi in nepolitičnimi sredstvi, da bi jo diskreditirali že od takrat, ko je postala kandidatka za predsednico vlade. Drugi pa je širši, saj se je v zadnjem času kar nekaj ljudi poskušalo prikopati do izobrazbe s plagiati ali po kakšni drugi bližnjici, s čimer je bil omajan ugled visokega šolstva."

Ni plagiat že na prvi pogled Po mnenju Lukšiča je že na prvi pogled jasno, da pri magistrski nalogi Bratuškove ne gre za plagiat, kljub temu pa so njeni politični nasprotniki njeno delo primerjali z deli tistih v parlamentu, ki so prepisali celotno nalogo. Tako so izkoristili kontekst, ki je bil izrazito naklonjen temu, da so prepisovalci in plagiatorji vsi, ki imajo v nalogi le del nekorektno citiranega besedila, je še dejal Lukšič.

Vpis še ne prinese naziva Nekdanji šolski minister še meni, da bi morale univerze in fakultete zaostriti "selektivno vlogo šolskega sistema", tako da ne bodo imeli pravico do naziva vsi, ki so se vpisali v izobraževalni program, ampak le tisti, ki je opravil izobraževalno delo.

FDV demonstriral raven svojih standardov Profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije (FUDŠ) Matej Makarovič poudarja, da sta Univerza v Ljubljani in FDV v presoji avtonomni, zato njihovi oceni nima smisla ugovarjati. "Res pa je, da s tako oceno institucija demonstrira raven svojih standardov. Iz obrazložitve je mogoče razbrati, da mora biti magistrsko delo na FDV-ju 'v pomembnem delu' rezultat kandidatovega samostojnega dela. Torej tam ni treba, da je naloga v celoti samostojno delo," ugotavlja.

Po Makarovičevih besedah je iz presoje prav tako razvidno, da na FDV-ju v magistrskih nalogah ni nujno navajati tistih del, pri katerih je kandidat menda soavtor, čeprav to hkrati štejejo za malomarnost.

Na FDV-ju malomarnost dopustna in sprejemljiva "Poleg tega so ugotovili, da korektno znanstveno delo sicer ne dopušča dobesednega navajanja, ki ni ustrezno označeno, a s tem hkrati v isti sapi priznali, da je mogoče na FDV-ju magistrirati tudi z delom, ki znanstveno ni korektno. Vse to je gotovo zanimiv nauk za zdajšnje in prihodnje študente FDV-ja, da sta na tej fakulteti malomarnost in znanstvena nekorektnost pri pripravi znanstvenih del dopustni in sprejemljivi," je še pojasnil Makarovič.