Mešanje javnega in zasebnega v Slovenski filharmoniji, nuja ali zamegljevanje?

Ime Slovenske filharmonije že od leta 1999 uporablja zasebno društvo, v katerem igrajo nekateri zaposleni v filharmoniji, zastopa pa ga njen nekdanji direktor Boris Šinigoj. 

Člani društva tvorijo 12-članski godalni ansambel, ki nastopa na različnih prireditvah v Sloveniji in tujini. V času od ustanovitve so odigrali okoli 450 koncertov doma in v tujini ter izdali 15 zgoščenk, pravijo.

Vez med filharmonijo in društvom je torej poleg imena tudi članstvo, medtem ko filharmonija društva po podatkih aplikacije Erar ni nikdar financirala. Večino denarja - okrog 50 tisoč evrov letno - prejmejo od ministrstva za kulturo in ljubljanske občine (oziroma Festivala Ljubljana). Njihovi proračunski prihodki so se precej povečali po letu 2009, ko je prek društva teklo financiranje Festivala Maribor s strani Evropske prestolnice kulture (EPK), ki je društvu zato skupno nakazala 1,2 milijona evrov.

Preberite še:

Damjan Damjanovič z direktorsko plačo plačuje neprofitno najemnino

 Zmedeni uradniki

Poraja se vprašanje, koliko je k prepoznavnosti društva pripomogla povezava s filharmonijo in ali se dejavnost društva prikriva z dejavnostjo filharmonije. Očitki, ki jih je slišati od začetka groženj s stavko, pravijo, da ja. Člani društva naj bi tako leta 2013 blokirali Damjanovičevo idejo o uvedbi obveze komornega igranja za vse zaposlene, kar bi pomenilo, da bi filharmonija uvedla konkurenčno dejavnost društvu. Kritiki menijo, da so zaposleni s tem blokirali modernizacijo zavoda.

Šinigoj in programski vodja društva Klemen Hvala pravita, da bi bila takšna ureditev svetovni unikum in da so leto pozneje sprejeli za zaposlene sprejemljivo sistemizacijo. Zanikata tudi kakršenkoli konflikt interesov. KGOSF izvaja povsem drug repertoar, na drugih prizoriščih in za drugo občinstvo kot simfonični orkester, pravita in dodajata, da je ena od nalog vodstva filharmonije, zapisanih v aktu o ustanovitvi, tudi spodbujanje komornega muziciranja zaposlenih.

Podobno ureditev imajo tudi v tujini. "Ena najbolj znanih primerjav simbioze med vladnim in nevladnim sektorjem, ki deluje že več kot 150 let, je Dunajska filharmonija, ki izvaja koncertno dejavnost in deluje kot društvo, ki ga vodijo glasbeniki sami, medtem ko so redno zaposleni v Dunajski državni operi," pravi Hvala in dodaja, da je v kulturi povezovanje javnega in zasebnega pravilo in nuja.  

Na drugi strani pa priznava, da celo na ministrstvu za kulturo včasih zmedeni, ko se društvo prijavlja na razpise, in se sprašujejo, od kod se je pojavila "še ena Slovenska filharmonija". 

Direktor Slovenske filharmonije Damjan Damjanovič naj bi v preteklih letih nekajkrat problematiziral delovanje nekaterih zaposlenih v zasebnem društvu, ki nosi ime Slovenske filharmonije. Foto: Ana Kovač

Za uporabo imena dovoljenje

Na ministrstvu za kulturo pravijo, da je delovanje društva sprejemljivo, dokler ne poseže v tržno pogačo filharmonije. "Načelno ministrstvo seveda podpira širino ponudbe vrhunske glasbene poustvarjalnosti, ki jo zagotavlja med drugim tudi omenjeno društvo – kajpak ob predpostavki, da so vse formalnosti urejene in da ne gre za nelojalno konkurenco," pravijo na ministrstvu, ki ga vodi Anton Peršak.

Za društva velja, da morajo v primeru, da želijo uporabiti ime ali del imena druge pravne osebe, predhodno pridobiti njihovo dovoljenje. V filharmoniji nam na vprašanje niso odgovorili, tako na ministrstvu kot na vladi pa pravijo, da že iz tega, da društvo deluje 17 let, domnevajo, da so pravne podrobnosti odnosa med filharmonijo in društvom urejene.

"Člani orkestra so ministrstvu posredovali sume o nekaterih deviacijah v poslovanju Slovenske filharmonije. Ministrstvo bo te sume temeljito preverilo z revizijo poslovanja in v primeru njihove potrditve predlagalo ustrezne ukrepe," pravijo na kulturnem ministrstvu, ki ga vodi Anton Peršak. Foto: Ana Kovač

Še ena fundacija z imenom filharmonije

Prav zdaj pa je v ustanavljanju nova zasebna institucija, in sicer Fundacija Slovenske filharmonije. Ta naj bi imela dobrodelen namen, zbirala naj bi denar za izobraževanje in štipendiranje mladih glasbenikov ter v okviru različnih prireditev promovirala filharmonijo. 

Ime sugerira, da bi lahko bila ustanoviteljica Slovenska filharmonija. A prošnja, ki so jo ustanovitelji naslovili na vlado razkriva, da so kot ustanovitelji navedeni Damjanovič, njegov nadzornik Otmar Zorn ter osmerica drugih ljudi, med drugim nekdanja 'hišna odvetnica' filharmonije Carmen Dobnik.

Vlada je maja odločala o dovoljenju za uporabo pridevnika "Slovenske" v imenu fundacije. Uporaba imena Slovenija oziroma njegovih izpeljank v imenu pravne osebe je dovoljena, če je njeno delovanje večjega pomena za Republiko Slovenijo. Kako so jo ustanovitelji fundacije prepričali, da jim je izdala soglasje? "Ker je Slovenska filharmonija javni zavod s primerljivim poslanstvom, je bilo to razumljeno kot zagotovilo ustreznega pomena delovanja fundacije, ki naj bi bila z javnim zavodom neločljivo povezana," so obrazložili. 

Ministrstvo bo pregledalo sume nepravilnosti

Stavkovni odbor vodilnim v filharmoniji očita, da so predstavnici delavcev v svetu zavoda Marini Kopše prikrivali podatke o ustanavljanju fundacije, s tem pa ustvarjajo sum netransparentnosti. Trenutno je sicer ustanavljanje fundacije zamrznjeno, a nam v filharmoniji niso pojasnili, zakaj. 

Na ministrstvu o potezah Damjanoviča pravijo, da so jim člani orkestra posredovali sume o nekaterih deviacijah v poslovanju Slovenske filharmonije. "Ministrstvo bo te sume temeljito preverilo z revizijo poslovanja in v primeru njihove potrditve predlagalo ustrezne ukrepe."