Lukšič: Zakona o holdingu in slabi banki bomo poslali v ustavno presojo

»Za preboj bo treba narediti to, kar smo predlagali socialdemokrati.« SD je edina stranka, ki najbolj jasno opozarja, kaj je prioriteta Slovenije, in okrog nje se mora začeti nabirati energija, je prepričan Lukšič. Tu se morajo po njegovem zbrati strokovni potenciali, ki mislijo tako kot v SD, to je, da ni samo ta vlada slaba, ampak je celotna organizacija oblasti tako zelo močno konservativna, da Slovenijo duši. »Zadeve se ne da spremeniti čez noč, ker imamo opravka z močno, prepleteno oblastno strukturo, ki jo bo treba z visokimi napori in drugačno politično večino spreminjati.« V državi se utrjuje močna konservativna struktura Predsednik socialdemokratov je o nedavni odločitvi ustavnega sodišča, ki je zavrnilo možnost odločanja državljanov o holdingu in slabi banki dejal, da je »ta sklep ustavnega sodišča treba videti v navezavi na sklep ustavnega sodišča iz leta 1997, ko je ustavno sodišče tudi onemogočilo referendum o denacionalizaciji.« V državi se po njegovem utrjuje močna konservativna struktura, ki hoče, da se okrepi elita, ki ima premoženje in ki bo po teh dveh zakonih še okrepila svoje premoženje. »Kako to gre, nam je demonstriral minister Vizjak. Tisti, ki imajo denar, bodo pokupili delnice podjetij, ki bodo šla na razprodajo,« je opozoril Lukšič, pri tem pa naštel podjetja Telekom, Luka Koper, Nova Ljubljanska banka, NKBM in Krka. Pri tem gre za zadnjo fazo plenjenja slovenskega premoženja, je prepričan Lukšič, pri tem pa po njegovem lastnino v roke dobivajo tisti, ki bi radi živeli od rente ali pa to dali tujcem in pri tem »pobrali mastno provizijo.« To je za razvoj Slovenije hud udarec, to se bo pokazalo v treh, zelo intenzivno pa v petih do desetih letih, pravi Lukšič. »Danes vidimo, da imamo tako vlado, državni zbor in ustavno sodišče na strani te nesolidarne, neenakostne in nepravične usmeritve.« V SD bodo za zakona o holdingu in slabi banki zahtevali ustavno presojo Lukšič pravi, da sicer vidi možnost, da se razprodaja državnega premoženja ustavi, a je za to po njegovi oceni verjetnost zelo majhna. »Ta vlada je nabor plenilcev. Kot se je pokazalo v obdobju med 2004 in 2008, je ukvarjanje z državo za njih samo plenjenje. V tem primeru se spet kaže isto.« Na vprašanje, ali namerava SD sama ukreniti še kaj, da se prepreči izvajanje zakonov o holdingu in slabi banki, je Lukšič odvrnil, da bodo v stranki vložili ustavno presojo, pri tem pa je opozoril na navedbe nekaterih pravnikov, da je zakon o holdingu protiustaven. »Poskusili bomo angažirati nekaj ustavnih pravnikov, da preverimo, ali argumentacija dejansko drži ali ne, in se potem odločili za ustavno presojo,« je povedal Lukšič in dodal, da je to še edino orodje, ki ostane. »Ali bo ustavna presoja uspešna, je težko napovedati,« pravi prvak SD, pri tem pa zatrjuje, da začasnega zadržanja zakonov v SD ne bodo zahtevali, da pa so postopki v smeri ustavne presoje že začeli teči. Interpelacija je Janševi vladi koristila »Tovrstno početje vlado samo krepi,« se je neuspešne interpelacije zoper notranjega ministra Gorenaka dotaknil Lukšič. Kritičen je bil do po njegovem nizke stopnje politične kulture, ki je bila »pod vsako kritiko«, zlasti kar zadeva obrambo ministra Gorenaka. »To podpira cela koalicija, tam je 50 glasov, ki podpirajo tovrstno obnašanje,« ki je za Slovenijo veliko breme, je prepričan Lukšič O izgubljenih podpisih je Lukšič dejal, da če vlada, najbolj odgovorni ljudje, predsednik državnega zbora in minister ne znajo v enem mesecu odkriti, kje so se izgubili podpisi, potem je moč odkrito verjeti, da je bilo to narejeno z zavestno manipulacijo. Kot pravi Lukšič, bi vlada morala imeti mehanizem samoočiščevanja in če že ni uspela ugotoviti subjektivne odgovornosti glede zapleta s podpisi, bi morala vsaj objektivno odgovornost in nato zamenjati ustrezne ljudi. Lukšič o tehnični vladi, udeležbi na protestih, zombijih in splošni stavki »Tehnična vlada je le poskus tistih, ki so izgubili predsedniške volitve leta 2011 in predsedniške volitve in so odmaknjeni od vzvodov oblasti, da prek nestrankarskih ljudi pridejo do vzvodov oblasti in sodelujejo pri tem plenjenju naprej,« je na vprašanje, kaj meni o možnosti tehnične vlade odgovoril Lukšič. Prvak SD meni, da se bistven interes tehnične vlade ne razlikuje od interesa, ki ga ima ta koalicija. O predčasnih volitvah je Lukšič dejal, da so te v rokah predsednika vlade, po njegovem pa se glede na zadnje dogodke možnost za predčasne volitve odmika. Protestov se Lukšič ni udeležil, saj ne hodi na proteste, katerih organizator ni znan in kjer se ne ve, kdo bo imel glavno besedo in kakšen je namen demonstracij, je pojasnil. Je pa komentiral odziv SDS na Twitterju ob demonstracijah in ga ocenil kot utrjevanje zelo nizke politične kulture: »Verjamem, da so bili veseli, ker se na vseslovenski vstaji ni trlo prek 100 tisoč ljudi na ulici, ampak tega veselja ne znajo skriti in pokazati na tak način, da bi to lahko bilo dostojno.« Zmerjanje ljudi z zombiji po mnenju Lukšiča izkazuje, da v SDS ne razumejo sporočila demonstrantov, ki izražajo nezadovoljstvo z razvojnim konceptom vlade. O napovedani splošni stavke za januar prihodnje leto pa je Lukšič dejal, da je v slovenskem prostoru vrsta nekredibilnih subjektov in da ne zaupa več nikomur, da bo napoved tudi izpeljal. Edina kredibilna ustanova je po njegovem socialna demokracija, saj se ne loteva zadev, za katere ve, da jih ne bo izpeljala, da jih ne more izpeljati in za katere nima podpore. Že druga proslava, ki razdvaja, ne pa združuje »Odkar je ta vlada, je to že druga ključna proslava, ki je minila v znamenju sporov, razprav o tem, kaj je himna, kaj ni, kdo bo govoril,« se je zapletov okrog nedavne proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti dotaknil Lukšič. Po njegovem to vladi in Sloveniji ni v čast, saj so državne proslave organizirane zato, da okrog pomembnih datumov in dogodkov združujejo ljudi in jih naredijo za ponosne državljane te države. Vesela vest je kredit v višini 500 milijonov Lukšič je kot dobro novico označil kredit v višini 500 milijonov, za katerega je Slovenija nedavno podpisala sporazum, hkrati pa obžaluje, da se vlada ni odločila še za ostalih 200 milijonov evrov, kolikor jih je bilo še na voljo. »To je gotovo spodbuda, da Slovenija uživa kredibilnost pri evropskih bankah. Zdaj bo treba denar na primeren način porabiti in ga spraviti v razvoj.« Po njegovem je to ob vseh drugih slabih signalih dober obet za leto 2013.