Torek, 21. 5. 2019, 14.07
4 leta, 11 mesecev
Lovci in policisti bolje usposobljeni za odkrivanje krivolovcev #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,61
1
V okviru projekta Life Lynx nastaja protokol o ravnanju v primeru suma na krivolov risa in drugih prostoživečih živali. Izvedli so tudi že izobraževanje za policiste, ki so pridobili nova znanja in informacije o odkrivanju krivolovcev. "Smo bolj usposobljeni in zavezani k odkrivanju krivolova," je poudaril Srečko Žerjav z Lovske zveze Slovenije.
V okviru projekta Life Lynx, s katerim so prejšnji teden v Sloveniji v naravo izpustili romunskega risa Goruja, so danes poudarili veliko grožnjo, ki jo za risa predstavlja krivolov. V Sloveniji imamo namreč od 15 do 20 osebkov risa, prirastek je en do dva osebka letno.
Vsaka izguba živali je izguba pestrosti
Čeprav je krivolova v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami zelo malo, pa izguba vsake živali pomeni tudi veliko izgubo genetske pestrosti, je poudaril direktor strokovne službe Lovske zveze Slovenije Srečko Žerjav. Zato je treba ob doselitvah risov nujno tudi okrepiti nadzor.
Tudi ambasador projekta Life Lynx, smučarski skakalec Peter Prevc, se je zavzel za preprečitev izumrtja risov v Sloveniji. "Ključnega pomena, da se risi zadržijo pri nas, je tudi preprečevanje nezakonitega ubijanja prostoživečih živali. Nasprotujem kakršnimkoli nezakonitim posegom v naravo, nezakonitemu ubijanju risov in drugih prostoživečih živali," je poudaril.
Ilegalnemu ubijanju živali je sicer težko slediti, je poudaril Ivan Kos z ljubljanske biotehniške fakultete. Primerov nezakonitega ubijanja risa pri nas v zadnjem obdobju nismo zabeležili. Na Švedskem pa je denimo študija pokazala, da je od 20 do 30 odstotkov prirastka ilegalno ubitega.
Nezakonit odstrel zveri precej redkejši
Policija letno sicer prejme od 50 do 60 prijav suma nezakonitega lova, je povedala višja kriminalistična inšpektorica specialistka iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Uršula Belaj. Večinoma gre za srnjad, medtem ko je nezakonit odstrel zveri precej redkejši.
Za kaznivo dejanje nezakonitega ravnanja z zaščitenimi živalmi in rastlinami, ki med drugim vključuje usmrtitev, odvzem, poškodovanje, izvoz ali trgovanje s temi živalmi ali rastlinami oziroma njihovimi deli, je predpisana zaporna kazen od treh let. Če gre za živali ali rastline izjemnega naravovarstvenega pomena oziroma gre za dejanje, storjeno v hudodelski združbi, pa lahko storilca doleti do pet let zapora.
Odkrivanje storilcev je v teh primerih sicer le redko uspešno, čeprav organom pregona občasno uspe krivca najti. Pri tem jim pomaga tudi tehnični napredek - lani so na podlagi analize krvi na mestu krivolova in mesa živali, ki so ga odkrili v hišni preiskavi, našli storilca, ki je nezakonito lovil srnjad.
Lovska zveza izvedla usposabljanje
Da bi povečali uspešnost pregona, je Lovska zveza Slovenije v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve nedavno izvedla tridnevno strokovno usposabljanje za 25 specializiranih policistov s področja celotne Slovenije. V okviru izobraževanja je bil pripravljen tudi protokol obveščanja in ukrepanja, ki naj bi pomagal pri uspešni obravnavi, preiskovanju in ustreznemu ukrepanju v primeru suma nezakonitega ubijanja prostoživečih živali.
"Ta protokol bodo uporabljali tako pripadniki policije kot vsi tisti, ki najpogosteje najdemo trupla živali - lovci, lovski čuvaji, gozdarji in drugi ljudje, ki preživijo veliko časa v naravi," je pojasnil Žerjav. V prihodnjih letih bodo v okviru projekta izvajali izobraževanja za te skupine in tudi za širšo javnost.
"S tem smo jasno pokazali, da lovska zveza z izjavo, da imamo ničelno toleranco do ilegalnega ubijanja živali, misli skrajno resno. To je sporočilo vsem tistim, ki se ne strinjajo z risom ali kakšno drugo vrsto. Smo bolj usposobljeni in zavezani k odkrivanju teh dejanj," je o sodelovanju s policijo še dejal Žerjav.
Ris Goru nazaj v naravo
Vodja projekta Life Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije Rok Černe je medtem opisal prve dneve risa Goruja, ki so ga v okviru projekta iz Romunije pripeljali v Slovenijo in ga pred tednom dni izpustili v naravo. "Najprej je odšel na Hrvaško, kjer je uplenil srno, nato pa se je hitro vrnil v Slovenijo. Trenutno je na območju Slivnice nad Cerkniškim jezerom," je povedal.
V okviru projekta Life Lynx naj bi sicer v Slovenijo doselili skupno deset risov iz Slovaške in Romunije. Ti naj bi pomagali obnoviti populacijo slovenskih risov. Ta je ogrožena in na robu izumrtja zaradi parjenja v sorodstvu. Pet živali naj bi naselili na notranjskem oziroma kočevskem in pet na gorenjskem območju.
1